Število izrazov trenutno v bazi: 446

Izraz Obrazložitev
ajželj Latrina, skrivna čumnata (po Megiserju). Glej stranišče.
alod Alodijalna posest. Lastna fevdalna posest, obsegajoča grad. zemljo in podložnike.
altan Balkon, razglednik, pokrit ali nepokrit prostor, pomolasto izstopajoč iz stene, nekakšna odprta ali zaprta loža v nadstropju, večji pomol ali tin, počivajoč navadno na slopih, stebrih ali obočnih lokih.
apsida Polkrožno sklenjeni sklepni del romanskih cerkva in kapel. V gotski dobi označujemo tako tudi poligonalne sklepe grajskih kapel, nameščene pogosto na pomolih.
aries Lat., glej bojni oven.
arkade Lat. arcus=lok, obokan odprt hodnik v pritličju ali nadstropju grajskih stavb, počivajoč na stebrih ali slopih, pogost zlasti v renesančni dobi in pozneje na zaprtih dvoriščih graščin in meščanskih hiš.
arkebuza Nem. Hackenbüchse, težko ročno strelno orožje; uveljavila se je po iznajdbi smodnika in omogočala natančno streljanje. Arkebuze so bile opremljene z zazobkom, da so jih lahko zataknili v strelno lino in tako ob sprožitvi niso ogrozile strelca.
arkebuzir Vojščak, obrožen z arkebuzo.
armamentarij Glej orožarna.
atika V poznogotski in renesančni arhitekturi prosto stoječa kulisa na vrhu grajskih in meščanskih stavb, ki dekorativno pokriva poljubno oblikovane strehe. Posebno razširjena na češkem in Polskem. Prim. ščit.
aula regia Vladarska dvorana v cesarskih pfalcah, kjer so bili državni zbori in kjer so izdajali državne akte.
balista Rimski ali srednjeveški bojni stroj, konstruiran na principu loka, ki je metal velika kopja; tudi stroj, ki so ga sprožili z nasukanimi (tordiranimi) vrvmi.
baluarda, bastija 17. stol., zidana na italijanski način; rabila je predvsem utrditvi obstoječih objektov.
baluster Kamnit ali lesen stebrič v ograji, na stopniščih, balkonih
balustrada Ograja z balustri.
barbakan Utrdba pred vhodnimi vrati, podobna obzidanemu dvorišču z obrambnimi hodniki vrh zidu. Izraz so uvedli križarji.
barobalistične metalne naprave Težki srednjeveški bojni stroji, pri katerih so človeško silo pri pomikanju vzvodov nadomestili s protiutežjo (baros=teža, balein=metati). Vzvodi so bili dolgi do 15m, protiutež je tehtala do 10t. Na krajšem delu vzvoda je bila utež, na daljšem pa prača za projektil. S strojem so metali do 1000kg težke kamnitne, svinčene ali železne krogle, z najtežjimi stroji pa tudi z jeklenimi konicami okrepljena bruna, sode z vnetljivimi snovmi in trupla. Imeli so do 500m dometa. Izumili so jih najbrž Arabci, uporabljali pa so jih do konca 16. stoletja. Znane so tri vrste: tribok, frondibola in bifa.
bastija Nem. Bollwerk, prvotno okrogla, izpostavljena utrdba iz brun, pletenja in zemlje, od 15. stoletja dalje nizka, navadno polkrožna, iz obzidlja izstopajoča utrdba s krepkimi stenami, namenjena namestitvi topov, pozneje tudi peterokotna zidana utrdba, namenjena bočni obrambi; prim. zvezdne šance.
bastion Glej bastija.
baterijski stolp Večnadstropen, navadno polkrožen stolp z močnimi zidovi in podestom ali teraso za postavljanje topov, ki streljajo iz topovskih lin. Zidali so jih od okoli 1500 dalje.
bazilisk V antiki kača s perutmi in ubijajočim pogledom, v srednjem veku oznaka za težak top.
beletage Franc., glej piano nobile.
belizar Rimska oblika cin s stranskimi varovalnimi stenami, ki se pravokotno prislanjajo k zidni kroni.
bellevue Franc., glej belvedere.
belvedere Ital. "lep pogled", franc. bellevue, razgledna terasa, pogosteje arhitektonsko izoblikovanorazgledišče v parkih, tudi vrtne palače na izbranih legah.
bergfrid Najpomembnejši grajski stolp s poudarjenimi obrambnimi funkcijami v sklopu širših grajskih zasnov. Izvir besede ni povsem jasen; franc. beffroy, angl. belfry, ital. belfredo, šved. barfrid.
berma Ravnica med jarkom in obzidjem ali jarkom in okopom, ki razširja branjeno območje.
bifa Srednjeveška barobalistična metalna naprava.
blenda Poglobljeno polje v ravnini stene, v katero sedejo vratna krila in okenske lopute. Obstajajo tudi blende okrasnega značaja, ki poživljajo steno, tako v obliki slepih oken itn.
blida Metalni stroj na kolesih, ki deluje na principu vzvoda s premičnimi in snemljivimi utežmi. Uravnava ga kratka ročica. V srednjem veku so ga uporabljali za metanje zažigalnih snovi.
bobrovec Nem. Biberschwanz, strešna opeka; za prekrivanje gradov v rabi od 13. stol. dalje.
bočna utrdba Utrdba za bočno obrambo gradu oziroma grajskega obzidja.
bojni oven Antično in srednjeveško napadalno orodje, lat. aries, nem. Rammbock, tram z najpogosteje okovano konico, ki je imela v antiki podobo ovnove glave. Tram je bil obešen na posebnem ogrodju, ki je omogočalo nihanje. Z ovnom so vdirali vrata in prebijali zidove.
brunčice Luknje v zidovih srednjeveških gradov, v katerih so ob zidavi tičala prečna brunca zidarskih odrov.
Burgstall V starejših virih pogosta oznaka za gradišče, pa tudi za prostor, kjer stoji ali je stal grad. Kadar je beseda rabljena v pomenu lastnega imena za neko določeno grajsko stavbo, jo v slovenščini prevajamo kot Podgrad.
burgus Kamniten rimski stražni stolp, največkrat sredi kvadratične utrdbe z jarki in okopi. V njem so bile nameščene manjše obmenje posadke. Burgusi nastopajo tudi v sklopu limesa. Izvir nemške besede Burg = grad.
camera, caminata Ogrevana soba na srednejveškem gradu. Glej kemenata.
campus Langobardska oznaka za utrdbe Obrov (glej Kos, Gradivo I. št. 293). Prim. ring.
casatorri Italijanski utrjeni mestni stolpi, ki v Toskani nastopajo od 11. stol. dalje. Imeli so funkcijo utrdbe, zadnjega pribežališča. Ugotovljeni so tudi na avstrijskem ozemlju.
castellum Lat., glej castrum
castrum Pri Rimljanih oznaka za utrjeno postojanko, v zgodnjesrednjeveških virih oznaka za utrjen dvor ali staro gradišče, od 12. stol. dalje oznaka za grad.
cenitev premoženja Nem. Aufsandung; na Štajerskem so morale l. 1542 gospoščine prijaviti obseg svojega premoženja.
châteaux a motte Franc., glej mota.
cine Glej nadzidki
cisterna Zidan ali v skalo vsekan prostor, v katerem se zbira deževnica. Srečujemo jo na vseh gradovih, ki so bili brez žive ali talne vode.
civitas Lat. mesto, v zgodnjesrednjeveških virih oznaka za naselje.
curtis regia Lat., glej kraljevi dvor.
curticula V karolinški dobi prednji del zasnove ob osrednjem delu dvora. Prim. curtis.
curtis V srednjeveških virih oznaka za dvor. V karolinški dobi notranji del dvora, katerega prednji del so poimenovali curticula, širše predgradje pa pomerium.
cvinger Medzidje, ali ograda, ozek prostor med dvema obzidjema. Okrepitev obrambe, v rabi od križarskih vojn dalje.
čartaka Turško, lesen stražni stolpič v obmejnih pokrajinah, zlasti na meji s Turčijo, prirejen za bližnjo obrambo. Postavljali so jih zlasti ob gorskih in vodnih prehodih.
deželna deska Deželna fevdalna knjiga, v kateri so bile popisane gospoščine in imenja, podložna deželi.
dinastični grad Grad vladarske rodbine, upravno središče kneževine.
dnevnica Plast v enem dnevu pozidanega zidu, na vrhu poravnana z izravnalno plastjo iz izbranih kosov kamenja.
dominij Lat. dominium, srednjeveška gospoščina, območje gospoščine.
dominikalna posest Del gospoščinske posesti, pridvorna posest, neposredno vezana na gospodarstvo gradu.
domus regalis Glej sala regalis.
donžon Franc. donjon, francoskoromanska oblika stolpastega gradu, namenjenega obrambi in prebivanju. Beseda izvira iz vulgarne latinščine: domination = nadvlada.
državni dvori Glej kraljevi dvori.
državni fevdi Od cesarja podeljeni zajmi državne (kraljeve) zemlje, povezane s fevdalnimi pravicami.
durce Nem. Mannsloch, manjša vratca sredi velikih vrat v vhodnih portalih. Skoznja so vstopali ali izstopali posamezniki, medtem ko so dobro zavarovana in zapahnjenavhodna vrata ostala zaprta (Velenje, Sevnica).
dvor V zgodnjem srednjem veku lesena ali zidana stavba, utrjeno središče fevdalne posesti. V širšem pomenu tudi kompleksna zasnova, obsegajoča curtis, curticulo in pomerium. Pozneje sedež imenja ali urada, podrejenega gospoščini. Prim. kraljevi dvor.
dvorana Tudi viteška dvorana, velik, pogosto monumentalen prostor v gradovih, palačah, mestnih hišah itn. Rabi predvsem reprezentančnim namenom.
dvorec Reprezentančna grajska stavba, sedež fevdalnega gospoda, brez utrdbenih sestavin. Pri nas značilna oblika grajske arhitekture 18. stoletja.
dvoriščna veža Pokrit prostor na grajskem dvorišču (Brestanica).
dvoriščne arkade Odprti, obokani hodniki ob stenah notranjega grajskega dvorišča, narejeni navadno v več nadstropjih. Pozidavajo jih od konca 15. stol. dalje. Prim. arkade.
entresol Glej mezzanin.
eskarpa Oporni zid, tudi na notranji steni obrambnega jarka.
eskarpna galerija Zasnovana za frontalno obrambo jarkov.
estrada Privzdignjeni del tal, npr. v okenskih nišah, pomolih itn.
estrih Zglajena talna obloga iz malte z razližnimi dodatki.
falada Okoli horizontalne osi vrteča se lesena oknica, ki zapira strelno lino.
fevd Zajem, oblika fevdalnega razmerja, oddajanja posesti, povezano z raznimi oblikami služnosti.
fevdalizem Stopnja družbenega razvoja, ki jo opredeljujejo razmerje svobodnega gospoda do nesvobodnega podložnika ali tlačana.
fistrna Nem. Pfisterstube, izba za služničad.
fizel (phiesel) Ogrevana ženska soba.
flankiranje Bočno obvladovanje zemljišča.
flankirni stolp Nameščen navadno poleg grajskega vhoda za njegovo bočno obrambo.
fort Glej trdnjava.
fortifikacija Utrdba ali utrjeni del gradu oziroma mesta.
frondibola Vrsta srednjeveške barobalistične metalne naprave.
frontispis Franc. frontispice, tudi fronton, trikotno čelo, zatrep nad rizalitom baročnih dvorcev in drugih stavb, včasih tudi čelo nad okni ali vrati.
fronton Franc., glej frontispis.
fuga Fugiranje, stik med kamenjem ali opeko v zidu. Za romaniko je značilno stičenje z vtisnjenim palcem, gotika fuge zapira, renesansa jih včasih oblikuje in poudarja.
fundament Podlaga zidu, temelj. Pri srednjeveških stavbah je fundament navadno močnejši od zidu, ki ga nosi.
galerija Odprt hodnik v nadstropjih grajskih stavb.
ganerbe Sodedič, solastnik gradu.
ganerbni grad Sodedni grad, ki je hkrati v posesti več dedičev ali veitezov (Vodriž).
gastuž Pri večjih gradovih ali samostanih zunaj osrednjih stavb stoječe gostišče, kjer so sprejemali in prenočevali manj ugledne goste.
gibelinske cine Glej lastavičje cine.
gobčasta strelnica Spodaj razširjena strelna lina, ki spominja na gobec in je rabila za ročno strelno orožje.
gospodarska poslopja Na gradu ali v njegovi bližini: hlevi, kašče, žitnice itn. Največkrat v predgradju.
gosposko poslopje Glej piano nobile.
grad Utrjeno prebivališče fevdalnega gospoda na izbranem, naravno ali umetno zavarovanem položaju. V nasprotju z gradiščem namenjen predvsem individualni varnosti lastnika.
gradišče 1. mesto kjer je nekdaj stal grad (nem. Burgstall), 2. prazgodovinska ali zgodnjesrednjeveška utrdba, katere razvaljeno obzidje nastopa v obliki okopa (nem. Burgwall).
gradnik, kastelan Nižji plemič, grajski poveljnik, ki ima grad v zastavi ali zajmu od višjega fevdalnega gospoda.
grajansko pravo Civilno pravo, za katerega so bile znotraj pomirja pristojne manjše gospoščine.
grajska ječa Prostor namenjen jetnikom, navadno brez oken, pogosto obokan, z visoko nameščenimi vrati; največkrat v pritličju grajskega stolpa, dostopen le skozi odprtino v stropu. Prim. jamrnica.
grajska pot V območju srednjeveškega gradu je bila po antičnem pravilu speljana tako, da je napadalec obračal proti gradu svojo nezavarovano desnico. Ko so po iznajdbi smodnika nehali uporabljati ščite, tega pravila, ki so ga poznali že graditelji predzgodovinskih gradišč, niso več upoštevali.
grajska kapela Včasih samostojna stavba, včasih v stolpu ali drugje nameščem prostor, namenjen bogoslužju. Konstantna sestavina srednjeveških gradov. Pogoste so kapele v dveh, med sebojno povezanih nastropjih, namenjene zgoraj gospodi, spodaj služničadi. Kadar je bilo nadstropje nad kapelo profano, je rabilo za utrdbo, azil ali romarsko zavetišče.
grajski jarek Od kraja neobzidan, kasneje večkrat obzidan umetni jarek, ki varuje dostop do gradu. Pogosto nastopa v kombinaciji z nasipom. Najpogostejše oblike: polkrožni ali podkvasti in krožni jarek.
grajski vhod Utrjen dostop v grad, največkrat več mostovž in vzdižni most, pogosto stolpaste oblike.
grajsko jedro Osrednji, najstarejši del grajske zasnove.
graščina V srednjem veku manjša, neutrjena grajska stavba v funkciji dvora, prebivališče nižjega plemstva. Od 16. stol. dalje upravna središča gospoščin in imenj, ki postopoma zamenjujejo gradove in se pred njimi odlikujejo z večjo stanovanjsko udobnostjo. Zidajo jih predvsem poplemeniteni meščani.
grbasti kvadri Kvadrasti klesanci s kamnoseško obdelanim robom in surovo, neobdelano osrednjo ploskvijo, ki spominja na grbo. Pozna jih že antika, na gradovih pa nastopajo od 11. stol. dalje.
grški ogenj Gorljiva snov, ki jo pozna že pozna antika in so jo uporabljali tudi križarji. Sestavine: žveplo, sodovec (vinski kamen), smolika, smola, kuhinjska sol, kameno olje (nafta) in laško olje.
hala Germanska, prva oblika palacija.
harpago Napadalni kavelj na dolgem nasadilu; uporabljali so ga za rušenje nadzidkov ali delov obzidja s tal, z napadalnih stolpov ali umetnih teras.
heraldika Grboslovje, veda o grbih.
historični slogi Uveljavijo se v 19. stoletju. Mnogi stari gradovi in predvsem manjše graščine dobé neoromansko (Pišece) in neogotsko (Slivnica) preobleko. Sem sodi tudi mavrski stil (Jelšingrad).
hurda Zunanji leseni obrambni hodnik na obzidju ali grajski stavbi.
hus V srednjeveških virih pogosta oznaka za zidano hišo, majši grad.
izdimljenje Srednjeveška metoda sovražno obvladanje gradu.
izlivni pomol Pomol brez dna, nameščen na konzolah. Nastopa na izpostavljenih delih gradu, namenjen pa je boju s sovražnikom ob vznožju zidov. Skozi odprtino v vlivali vroče tekočine, vodo, olje, smolo, stopljen svinec.
izlivnica za smolo Manjši pomol na obzidju ali utrjenih stavbah z navpičnim jaškom, namenjen oblivanju in obmetavanju sovražnika ob vznožju zidu.
izmuzna vratca, potrena Manjša vrata na skritem, neizpostavljenem delu gradu; omogočala so posadki, da ga neopazno zapusti.
izravnalni sloj Sloj iz istega ali drugega materiala za horizontalno izravnavo gradu in utrditev zidave iz lomljenca. Prim. dnevnica.
izvidniška kopa Umetno napravljena zemeljska kopa, ki rabi za opazovalnico. Glej preža.
izžiganje Metoda uničevanja grajskih stolpov z ognjem. Stolp so napolnili z vnetljivimi snovmi in ga zažgali, nakar se je od vročine razsul.
jamrnica Nem. Angstloch, okrogla ali štirioglata odprtina na temenu oboka ali sredi ravnega stropa nad prizemnim prostorom srednjeveškega stolpa, kjer je bila ječa.
kača Nem. Feldschlange, srednjevelik, približno desetfuntni poljski top. Oznaka je v rabi od 16. stoletja dalje.
kamin Odprto ognjišče za ogrevanje prostorov, pogosto z arhitektonskim okvirom. Na srednjeveških gradovih pozidan v steni, včasih v poglobljeni niši. Nad ognjiščem je imel kamnito ali zidano napo.
kamniten okop Naprednejša oblika predzgodovinskih utrdb.
kamnitne krogle Izstrelek za ognjeno strelno orožje, v rabi od zadnje četrtine 14. stoletja dalje.
kamnomet Nevrobalistična bojna naprava za metanje kamnitnih krogel. Že v antiki (Aleksander Veliki) so ga uporabljali za metanje 75kg težkih kamnov za daljavo do 500m. Grki so napravo imenovali petrobolos ali litobolos, Rimljani pa balista.
kamnoseški znaki/znamenja Znaki kamnoseških delavnic ali mojstrov (tudi pomočnikov), s katerimi so ti zaznamovali svoje delo - obdelane kamne. Namembnost teh znakov še ni natanko raziskana.
karobalista Metalna naprava na kolesih.
karolinške stavbe Stavbe iz zgodnjega 9. stoletja.
karvan Orožarnica na gradovih nemškega viteškega reda.
kasetni strop Strop iz lesenih tramov, ki je razdeljen na geometrično pravilna polja. Polja (kasete) so poglobljene v profiliranih okvirih.
kastel Manjši srednjeveški grad z rektangularno ali iregularno ploskvijo, sestavljen iz stanovanjske stavbe, obzidanega dvorišča, bergfrida in včasih samostojne kapele.
kastelan Grajski poveljnik, glej gradnik.
kastelologija Veda o gradovih.
katapult Antična in srednjeveška nevrobalistična metalna naprava. Delovala je na principu loka in tetive, namenjena pa je bila izstreljevanju kratkih kopij in puščic. Za zažiganje sovražnih utrdb so konice izstrelkov ovili s predivom, napojenim z vnetljivimi snovmi, največkrat s smolo. Katapulte so kasneje uporabljali tudi za metanje kamnov.
kazemate Navadno obokani prostori v utrdbah, posebno ob obzidjih in okopih. Tu so se pripravljali strelci na obrambo in tu so v trdnjavah v 17. in 18. stoletju hranili bojne zaloge.
keep Stolpasta oblika romanskega gradu v Angliji; ustreza francoskemu donžonu.
kemenate Iz lat. camera caminata, stanovanjska stavba ali prostori na gradu, ogrevani s kaminom in pozneje z lončeno pečjo. Pogosta oznaka za ženski stanovanjski del gradu.
kiklopsko zidovje Sestavljeno iz velikih lomljencev ali klesancev, položenih v nepravilne lege, povezanih z malto ali zloženih brez nje. Glej tudi megalitska zidava.
kladaste stopnice Stopnice iz lesenih prizem, pribitih na nosilna trama. Na gradovih pogosto v rabi za notranje povezavo nadstropij (Podsreda, stolp).
kleščni utori Manjši utori v klesanih kamnih, v katere so se uprijele zidarske klešče - krempelj pri vzdigovanju in vleki kvadrov v višino.
klesanec Kamnoseško obdelan kamen za zidavo.
klet Prostor v najnižjem delu stanovanjskih in drugih stavb, pogosto obokan. Na gradovih so kleti uporabljali tudi za ječe.
ključasta strelnica V obliki ozke, spodaj okroglo razširjene reže; namenjena sprva samostrelom, pozneje ročnemu ognjenemu orožju.
kobila Lesena opora, na kateri sloni mostovž nad grajskim jarkom.
kolo na stopalo Nem. Trittrad, uporabljali so ga za črpanje vode iz globokih vodnjakov ali vzdigovanje tovorov s pomočjo škripca.
komenda V dobesednem pomenu pristava, sicer grad viteškega reda (Velika Nedelja, Komenda pri Polzeli, Metlika.
konični jarek Obrambni jarek, ki ima v prerezu obliko črke V.
kontraeskarpa Zunanja, največkrat pozidana stena grajskega jarka.
kontrafor čokat, nizek, zidan opornik, pogosto nameščen na vogalih. Nastopa zlasti pri renesančnih stavbah, že prej pa so s kontrafori opirali manj trdne zidove na gradovih.
konzola Iz stene izstopajoč kamniten ali lesen podstavek, ki nosi druge stavbne sestavine: pomole, stropnike itn.
konzolna greda Zapovrstje konzol, ki nosijo ravno pomolno steno. (Podsreda).
konzolna polica V obliki konzole izoblikovana kamnitna okenska polica; nastopa že v gotiki (Veliki Tabor v Hrvaškem Zagorju).
konzolni venec Vrsta ali venec konzol, ki nosijo razširjeno nadstropje okroglih stolpov (Lemberg pri Dobrni, Velenje).
kopalnica Na gradovih najprej samo prenosne kadi. Posebni prostori nastopijo šele v 15. stoletju.
korci Usločena strešna opeka, ki se medsebojno prekriva (nuna in menih). Na gradovih pogosto v rabi (Celje).
kordonski kamen Kamnitna greda v obliki polkrožne, klesane palice, ki na renesančnih gradovih, predvsem stolpih, deli poševno pritličje od nadstropja. Glej otók.
koridor Hodnik, ki povezuje različne stavbe ali stavbne sestavine.
krajišnik Mejni grof, od kralja postavljeni fevdalni gospodar obmejne pokrajine ali marke.
kraljevi dvori Lat. curtes regiae, utrjena karolinško-frankovska upravna središča kraljevske posesti v osvojenih pokrajinah. Rabili so tudi kot oskrbovalne postojanke in občasna vojaška taborišča.
krempelj Posebna naprava, imenovana tudi volk, kljukaste klešče ali hudičev krempelj, s katero so vzdigovali (s pomočjo škripca) velike kamnitne kvadre v višino. Pri obdelanih kamnih pogosto naletimo na sledove, ki pričajo o njegovi uporabi: manjše utore na dveh vzporednih straneh, v katere so se oprijele konice navznoter zapognjenih klešč. Krempelj so domnevno uporabljali od 11. stoletja dalje. Prim. kleščni utori.
križarji Vitezi, ki so se udeležili pohodov v Sveto deželo. Od tam so prinesli v Evropo nove utrdbene sestavine, zlasti dvojno obzidje, cvinger, mašikule, močno utrjene vhodne stolpe.
križarske vojne Križarski pohodi, namenjeni osvoboditvi Svete dežele: 1096-1099, 1147-1149, 1189-1192, 1202-1204, 1212. 1217-1219, 1228-1229, 1248-1254.
križarski gradovi, gradovi križa V Siriji, Palestini in na Rodosu.
kronogram Besedilo s skrito letnico; dobimo jo s seštevanjem številčne vrednosti velikih latinskih črk v besedilu, ki so enake rimskim številkam.
krožni okop Nem. Ringwall, prazgodovinska utrdba iz zemlje in brun, pogosto ovalnih talnih oblik. Glej gradišče.
krvno pravo Fevdalno kazensko pravo, povezano s pravico do smrtne obsodbe, pridržano večjim gospoščinam.
kuhinja V srednjeveških gradovih stavba ali prostor z odprtim ognjiščen in napo, namenjen pripravi jedi.
kurtina Franc. courtine, vezni zid ali vezni okop med dvema stolpoma ali bastijama pri renesančnih utrdbah.
kvestorij Lat. qaestorium, prebivališče komandanta, upravno središče rimskega kastela.
lanckneht Nem. Landsknecht, plačan najemni vojak. Oznaka nastopi l. 1486 pod cesarjem Maksimilijanom I. Lanckneht je prejemal sold, žold, odtod soldat, žolnir.
lastavičje cine Nadzidki v obliki lastavičjega repa na zidnih kronah. Nastopajo predvsem v severni Italiji, na južnem Tirolskem in v krajih, kjer so delovali severnoitalijanski stavbeni mojstri, tako tudi na našem Krasu (Prem). V pozni gotiki in renesansi so predvsem dekorativen element. Znane so tudi pod imenom gibelinske cine.
leseni gradovi Lesene predzgodovinske ali zgodnjesrednjeveške utrdbe.
leseni stolp V srednjem veku pogosta konstrukcija za obrambo in napad.
leseni stropi Stropi z odprtimi, vidnimi stropniki in deskami. V romaniki največkrat barvani, v pozni gotiki bogato rezljani, v renesansi razdeljeni v polja, obrobljena s profiliranimi okviri in okrašena z rozetami ali ščitci. Prim. kasetni strop.
leseni zaslon Naprava na obrambnem hodniku ob strelnih linah in oknih, ki varuje strelca pred sovražnimi izstrelki.
lestev V zgodnjem srednjem veku je rabila za dostop do visoko v steni nameščenega vhoda v grad. Pri stolpih, v katerih niso prebivali, je lestev povezovala nadstropja. Pomembno vlogo je imela pri napadih na grajska obzidja.
limes Rimska utrdbena črta proti barbarom. Deli rimskega limesa so pri nas ohranjeni na Primorskem in Notranjskem.
lina Ozka reža v zidu. Na gradovih nastopajo svetlobne in strelne line
litobolos Grško, glej kamnomet.
lizene Iz franc. lisiere (rob, parobek), iz stene izstopajoči verikalni trakovi v obliki tenkih, prislonjenih polslopov; namenjene so členitvi fasad in sten v notranjih prostorih.
lok Preprosto orožje za izstreljevanje puščic, znano že med preprostimi ljudstvi, v uporabi tudi še v zgodnjem in zrelem srednjem veku.
lomljenec Surov, neobdelan kamen za zidavo.
loža Ital. loggia - stebriščna dvorana, nem. Laube; odprt hodnik, pogosto na dvoriščni strani pred vstopom v viteško dvorano; tudi razgledišče v odprti niši.
mačje glave Okroglo rečno kamenje, pogosto uporabljeno za tlakovanje grajskih vež in dvorišč.
mačka Lat. vineae, premična zastrešena konstrukcija na kolesih, v srednjem veku namenjena varnemu približevanju utrdbam in rušenju sten.
manga Srednjeveški metalni stroj s premično protiutežjo na kratki vzvodni ročici. Srednjeveška oznaka za onager.
mansie Nepravilno obzidani rimski kasteli. Tudi stalna vojaška počivališča in prenočišča.
marka V srednjem veku obmejna pokrajina, pod oblastjo mejnega grofa ali krajišnika.
martolozi Potepeni vojščaki, organizirani v skupine, ki so na lastno pest ropali in plenili po deželi.
mašikuli Vrsta nanizanih izlivnic za smolo ali pomolih obzidij in stolpov, povezanih z obrambnimi hodniki. V rabi od križarsnih vojn dalje. Glej tudi izlivni pomol.
medzidje Glej cvinger.
megalitska zidava Zidava iz nenavadno velikih kvadrov ali lomljencev Glej kiklopska zidava.
merovinške stavbe Stavbe iz časa Merovingov v 7. stoletju.
mestne utrdbe Na grajski način zavarovana mesta z jarki, obzidji, vrati in stolpi.
miles Oboroženci, spremljevalci fevdalnega gospoda, vitezi.
milites agrarii Obroženi kmetje viteškega stanu, 9. in 10. stoletje.
mezzanin Lat. in franc., polnadstropje, nizko vmesno nadstropje, posebno v arhitekturi renesančnih in baročnih dvorcev. Tudi entresol.
mina Podzemeljski rov, ki so ga izkopali napadalci ali branilci z namenom, da pridejo do sovražnih utrdb oziroma napadalnih strojev in jih uničijo.
minezengerji Zastopniki plemstva iz vrst vitezov in ministerialov, ki so se posvečali dvorni ljubezenski liriki. Razcvet od 1190-1220. Glej trubadurji.
ministerial Nem. Dienstmann, Lehensmann, najnižja stopnja viteškega stanu, sprva pretežno nesvobodne osebe, ki so s sprejemom doživljenjskega fevda postale služne po položaju višjemu plemstvu.
mostični tram Nem. Schwungrute, tram ob vhodnih vratih, ki je rabil za vzdigovanje in spuščanje vzvodnega vzdižnega mostu, včasih opremljen s protiutežmi. Prek njega je drsela vrv ali veriga.
mostišče Nem. Br ckenkopf, prednji utrjeni del mostu, obrnjen proti sovražniku. Tudi oznaka za prazgodovinske stavbe na koleh. Prim. barbakan
mostovž Zastrešen mostič, ki povezuje dve grajski stavbi (Pišece) ali stavbo in obzidje; tudi hodnik, galerija, zidan mostič pred vhodom v grad (Negova).
mota Normanskofrankovski leseni gradovi, postavljeni na umetnem zemeljskem kopcu, ki so se pozneje razširili po vsej Evropi. Upodobljeni so na znameniti zidni tapiseriji iz Bayeuxa.
možnar Težko, stofuntno orožje s kratko, poldrugi meter dolgo cevjo, prvo strelno orožje z votlimi kroglami in eksplozivnim nabojem.
munimen V srednjeveških latinskih virih oznaka za utrjen dvor, utrjeno gradišče.
murus gallicus Obzidje v keltskem oppidu, vezana lesena konstrukcija, polnjena z zemljo in kamenjem. Proti napadalcu utrjeno s suhim zidom iz lomljenca in z jarkom.
nadzidki Višji deli zidu v zidni kroni, ki so omogočali branilcem na obrambnem hodniku, da zakriti pred sovražnikom napenjajo samostrele in se pripravljajo na obrambo.
napoved Lat. diffidatio, nem. Absage, po pogosto neupoštevanih določilih cesarskega »deželnega miru« je bilo treba vsak boj ali spopad napovedati vsaj tri dni prej z »napovedjo«.
nasip Zemeljsko nasutje, največkrat povezano z obrambnim jarkom pred srednjeveškimi utrdbami, pogosto okrepljen z lesenimi konstrukcijami in naloženim kamenjem.
nasutina Grušč z običajno kulturnimi sestavinami, keremiko itn. Najdemo ga na grajskih razvalinah ali na pozneje nasutih in izravnanih grajskih dvoriščih, v medzidjih ipd.
nebois Star slovenski izraz za samostojen obrambni stolp. Omenija se ob gradu Jetrbenku na Gorenjskem leta 1344 kot »Neboyz« in leta 1444 kot »Nervoisse«, obakrat že kot razvaljen. Prim. shv. nebojša.
nevrobalistične bojne naprave Naprave za metanje kopij in kamnov, znane že v grški antiki (nuron žila, tetiva; balein = metati). Mednje sodijo zlasti katapulti in petrobolosi.
nihajni most Okoli osrednje osi vrteči se most ob grajskem vhodu.
nižanje stolpov Za boj z ognjenim strelnim orožjem so ob koncu srednjega veka podirali vrhnja nadstropja starih obrambnih stolpov.
normanske stavbe Obrambne stavbe Normanov, predvsem v južni Italiji in na Siciliji.
oblegovalni stolp Nem. Ebenhoch, Wandelturm, lesen, premičen stolp na kolesih, namenjen obleganju sovražnih gradov.
oblegovalni stroji Nem. Antwerk, skupni izraz za težko srednjeveško oblegovalno orožje, namenjeno predvsem metanju brun, kopij ali skal.
obložni zid Zidano lice polnjenega gradu
obnožna strelnica Nem. Fusscharte, poševno skozi steno navzdol pozidana strelna lina, ki se pričenja pri strelčevih nogah.
obodni jarek Zunanji jarek, ki obdaja grad, okrogle, ovalne ali štirioglate oblike. Pri višinskih gradovih suh, pri ravninskih pogosto napolnjen z vodo.
oboj Lesen opaž, ki z letvami deli steno v uokvirjena polja. Nastopa predvsem v pozni gotiki in renesansi. Pogosto je rezljan.
obok Stanovanjski prostori v romaniki ne nastopajo, v gotiki so redki. lzjema so v naših razmerah obokane kapele in obokana pritličja stolpov.
obokenske klopi Klopi v okenskih nišah; v rabi od 12. stol. dalje.
obor Obzidan, zavarovan prostor ob gradu ali v njegovi bližini s pomožno funkcijo (hlevi, vrt) v sklopu širšega grajskega kompleksa (Ekenštajn, Lindek, Vitanje I).
obrambna terasa Platforma na stolpih in bastijah, namenjena obrambi; streho nad njo je bilo mogoče po potrebi odvreči.
obrambni hodnik Vrh obzidja ali grajskih poslopij urejen hodnik za čuvaje in branilce gradu, povezan z zidno krono, včasih pokrit.
obrambni jarek Iz zemlje izkopan ali iz skale izsekan jarek, obrambna sestavina gradov. Poznamo suhe in z vodo napolnjene jarke različnih dimenzij, profilov in oblik.
obzidje Različno visok in močan obrambni zid, ki obdaja grad, navadno opremljen z obrambnim hodnikom.
obzidna polica Pohodna površina ob zamiku obrambnega zidu, včasih razširjena s ploščami, položenimi na konzole.
obzidni plašč Visoko, ves grad obdajajoče obzidje, na katerega se z notranje strani prislanjajo grajska poslopja. Največkrat nastopa pri manjših gradovih, ki niso utrjeni s stolpom.
odbojni tram ali deska Tram all deska ob vznožju strelne line, ki ima nalogo prestreči odbojni sunek strelnega orožja ob sprožitvi.
odbojnik Nem. Prellstein, kamen ob vznožju portalov ali na vogalih stavb, ki varuje pred poškodbami z vozili.
odprta hiša Pogodbeno zagotovljena pravica fevdalnega gospoda do prostega vstopa v gradove, ki jih je oddal v zajem ali zastavo. Veljala je v vojnih časih.
odrnica Nem. Pfostenloch, češ. kolové jamky, luknja v zemlji oz. njena sled na mestih, kjer so bili zabiti v tla stebriči odrov, ki so jih stavljali ob zidavi gradov. Ugotoviti jih je mogoče ob arheoloških raziskavah, ker je tam zemlja prhla in rahlejša.
odtočni kamen Kamen v obliki ploščate kadunje z izlivnim žlebom ali odprtino za izlivanje vode, nameščen v steni ali okenski polici (Negova).
odvetnik Nem Vogt, visoki upravni uradnik, ki je opravljal tudi krvno sodstvo.
ogelnik Vogalni, kamnoseško obdelani kamen.
ograda Notranji, obzidani del gradu. Včasih nastopa več ograd zapovrstjo. Zunanje dvorišče. Glej cvinger.
okenska niša Nišasto poglobljeni prostor v steni z oknom.
okenski križ Lesen, kamniten ali železen križ, ki deli okensko odprtino.
okenskl napušč Vodoravni napušč nad okensko odprtino iz lesa ali kamna, pogosto dekorativnih oblik. Prim. vratni napušč.
oknica Lesena okensko loputa za zapiranje oken.
okno Svetlobna odprtina v steni, v romaniki polkrožno ali ravno sklenjena, v gotiki šilastoločna ali pravokotna s posnatim robom ali profilacijo.
okop Zemeljski nasip kot zapreka v povezavi z jarkom.
okrasni zatrep Tudi atika, ornamentelno krasilni element fasade.
onager Rimska metalna nepreva, znana tudi v srednjem veku (onos=divji; agriol=osel), ki jo imela namesto dveh vrvi le eno, boljše balistične lastnosti in večji domet od običajnih kamnometov in katapultov. Z njo so meteli do 600 kg težke izstrelke.
opazovalna lina Nameščena v nadzidkih zidne krone ali poleg strelnic, namenjena opazovanju sovražnika.
opečna tla Opečna telna obloga, včasih z reliefno ornamentirano površino. Z opeko so na gradovih tlakovali predvsem veže in arkadne hodnike.
opečni drobir Zdrobljena opeka kot dodatek malti; uporabljali so ga antični in srednjeveški stavbeniki.
oporni lok Zidana substrukcija, s kakršnimi so na srednjeveških, zlasti romanskih gradovih premoščali skalne zajede (Celje, Planina pri Sevnici, Vitanje I)
opornik Zidana slopasta opora ob zidu, ki naj poveča statično trdnost stavbe. Glej kontrafor.
oppidum V predzgodovini stalno naseljen, utrjen prostor. V srednjem veku predvsem oznaka za mesto, izjemoma za grad.
opus spicatum Način zidave, znan pri Rimljanih, v zgodnjem srednjem veku in v romanski dobi; lomljenec je zložen v lege, ki spominjajo no klasje ali ribjo kost (Planina pri Sevnici).
orgelska mreža Redka vrsta spustne mreže. Sestavljala so jo z verigami povezane bruna, ki so jih vzdigovali in spuščali s pomočjo vitla.
orožarna Stavba ali prostor za shranjevanje orožja in bojne opreme.
oskrbnik Najvišji uradnik, ki je imel nalogo skrbeti za varnost in obrambo gradu.
ostrog Vojni tabor, taborišče.
otók Nem. Wulst, odebeljen, polkrožen kamniten profit, pogosten na renesančnih gradovih, zlasti na rondelah in obzidjih. Največkrat nastopa v obliki pflice (Sevnica, Ptuj, Turjak). Prim. kordonski kamen.
oven Glej bojni oven.
otoški grad Grad na naravnem ali umetno narejenem otoku.
palacij Lat. palatium, poglavitna stanovanjska stavba na gradu, pogosto podkletena, z dvorano v vrhnjem nadstropju. Nastal je z zavestnim naslonom na antični Palatinum v Rimu.
paličasti otók Glej otók.
palisada Ograja iz tesno drug poleg drugega v zemljo zabitih tramov ali brun.
parham Oznaka za ogrado na območju nemškega viteškega reda. Po opozorilu dr. I. Komelja nastopa izraz tudi v listinah v zvezi z gradom v Škofji Loki.
patricijski stolp Stanovanjski stolp patricijskega rodu v mestu; utrjena reprezentančna stavba. Glej casatorri.
petrarija Posebna oblika srednjeveške metalne naprave, ki je bila zelo hitro pripravljena za boj. Bila je natančnejša od drugih naprav, imela pa je manjši domet.
petrobolos Grško, glej kamnomet.
pfalca V času Karolingov in Salijcev neutrjeni dvori, v katerih je občasno rezidiral kralj. Središče pfalce je bil palacij, palača, zgrajena po klasičnem vzoru. Pozneje so pfalce utrjevali.
piano nobile Ital., gosposko prvo nadstropje v reprezentančnih dvorcih renesančne in baročne dobe. členitev je vidna tudi na fasadi.
pihanec Nem. Butzenscheibe, okrogle šipe v oknih, povezane s svincem. Pogoste zlasti v renesansi.
platforma Glej obrambna ploščad.
plutej Napadalni zaslon v obliki premične varovalne stene, ki so ga uporabljali pri napadih na gradove. Rimskega izvora, v srednjem veku znova uporabljen.
podest Majhna plošča na konzolah ob vhodu v bergfrid, na katero so prislanjali lestve ali stopnice. Tudi nosilna konstrukcija za topove.
podgrad V slovenščini večkrat uporabljeno lastno ime za manjšo graščino, s katerim dosledno prevajamo nemško besedo Burgstall, kadar je rabljena v pomenu lastnega imena.
podložna deska Deska, vzidana pod ležišči stropnikov v stenah srednjeveških gradov (šalek, Rifnik).
podnice Tesane deske za tla ali mostovže.
podporniki Nem. Streben, lesena bruna, s katerimi so opirali lesene obrambne hodnike.
polica Zamik v stenah srednjeveških stavb ob prehodu v nadstropje, kamor so naslanjali stropnike.
polni stolpi Stolpi, do višine prvega nadstropja napolnjeni s peskom in z gruščem.
polnjen zid Nem. Futtermauer; pravilno zidani sta samo lici, znotraj je zid napolnjen z nametanim kamenjem, ki ga povezuje polita malta. Zelo pogosten način zidave srednjeveških gradov.
pož Glej polžaste stopnice.
polžaste stopnice Okroq vretena vibasto speljane stopnice, običajno kamnite, včasih lesene. Največkrat nameščene v posebni stavbi oziroma prizidku (Švarcenštajn), redkeje znotraj stene (Slovenska Bistrica, Ptuj). V renesansi nastopi tudi tako imenovani »dvojni polž«.
pomerij, pomerium Zavarovan prednji prostor ne frankovskem kraljevem dvoru, podrejen jedru zasnove. Pri Etruščanih sakralna in pravna meja mesta.
pomirje Nem. Burgfrieden, prostor v gradu in okoli njega, kjer je fevdalec zagotavjal mir in varnost (azil) ter kaznoval prestopke.
pomol Tin, izstopajoča stavbna sestavina v vrhnjih nadstropjih, počivajoča na konzolah.
pomolna okenska polica Polica, ki sega čez steno in je navadno profilirana, da se deževnica laže odteka.
pomolna stena Stena vrhnjega nadstropja, ki sloni na konzolah, služnikih ali obočnih lokih (Podsreda).
ponvica Nem. Zapfenloch, Pfanne, okrogla luknja ali skledičasta vdolbina v kamnitih ali lesenih pragih in prekladah, v kateri so se sukala vrata na zgodnjih srednjeveških gradovih. Vrata so bila v ta namen na dveh vogalih opremljena zgoraj in spodaj s posebnim zobom, ki ie legel v ponvico in nadomeščal tečaje. Takih vrat praktično ni bilo mogoče sneti. Poznali so jih že Rimljani.
pešeno pritličje Poševno zidani, pritlični del grajskih stavb, zlasti stolpov in obzidja, ki sega do kordonskega kamna. Nastopa zlasti pri renesančnih gradovih in utrdbah kot izrazito fortifikacijski element. Forma je prevzeta iz orienta.
poterna Glei izmuzna vratca.
povešena strelnica Navzdol obrnjena strelna lina.
prečnik Najmočnejši nosilni tram pri lesenih stropih.
predalčni zid Nem. Fachwerkbau, Holzriegelbau, stene z leseno konstrukcijo iz pokončnih in vodoravnih tramov, povezanih s poševnimi ali prekrižanimi opornimi tramovi. Lesena konstrukcija je zapolnjena z zidom.
preddvor Nem. Vorburg, gospodarsko središče pred gradom s skupinami gospodarskih stavb, včasih v funkciji prednje utrdbe. Izraz se je ohranil v krajevnih imenih.
predelne stene Na gradovih so bile zlasti v stanovanjskih prostorih največkrat lesene, iz desk ali brun ali iz predalčnih konstrukcij s pletežem in ilovnato oblogo.
predgradje Zunanji, slabše utrjeni del gradu, pozidan z gospodarskimi poslopji, domovi pomožnega grajskega osebja itn.
prednja utrdba Nem. Vorwerk, eksponirana utrdba zunaj grajske zasnove.
prednji okop Zemeljski okop pred zunanjim jarkom.
pretarija Srednjeveški metalni stroj s trdno protiutežjo.
preža Izbrano, naravno ali umetno zavarovano mesto v bližini gradu, namenjeno opazovanju sovražnika.
pridvorno gospodarstvo Gospodarske dejavnosti, neposredno vezane na sedež zemljiškega gospoda, obdelovanje zemlje z domačimi služabniki in pozneje tlako, pridvorna obrt itn.
principia Osrednja skupina stavb rimskega kastela v limesu, ki jo sestavljajo kultni prostor, eksecirna hiša, sacellum in kvestorij.
pristava Gospodarska stavba v bližini gradu, ki skrbi za oskrbo gradu s poljščinami.
prizidje Zid, ki izravnava neravnine skalnih in zidanih sten.
prodniki Rečni kamni. Z njimi so na gradovih pogosto tlakovali dvorišča.
propugnaculum Lat. prednja utrdba, pogosto zgodnja srednjeveška oznaka za bergfrid (»propugnaculum, quod bergfrid dicitur«), zlasti kadar ta stoji samostojno pred jedrom grajske zasnove.
prosto stopnišče Nem. Freitreppe, leseno ali kamnitno stopnišče, oprto na zidce, loke ali konzole na dvoriščnih stenah grajskih stavb romanske in gotske dobe.
prsobran Nem. Brustwehr, presledek, razmik med dvema nadzidkoma v zidni kroni.
ravelin Izpostavljena utrdba.
razbremenilni lok Ločna konstrukcija iz klesancev ali opeke v zidu, ki razbremenjuje okenske ali vratne preklade.
razsvetljava V notranjih grajskih prostorih so uporabljali predvsem smoljeno predivo ali oljenke. Okna so bila v srednjem veku zaprta le s kožami ali voščenim platnom, šele v poznem srednjem veku tudi s steklom (pihancem).
reduta Lesena ali zidana gradnja za kritje strelcev pri utrdbah in cestnih zaporah.
refugij Utrjeno pribežališče v vojnih stiskah.
rempart Ob notranji strani obzidja nasut okop, namenjen utrdbi zidu proti ognjenim izstrelkom ali postavitvi topov. Nasutje, nasip.
remter Zbirališče in obednica v gradovih nemškega viteškega redam ki ustreza refektoriju v samostanih.
rešetka Glej spustna mreža
režasto okence Okence v obliki ozke, visoke reže. Pojavlja se največ v romaniki, nastopa pa tudi pozneje, zlasti za osvetljevanje kleti in pomožnih prostorov.
ribja kost Glej opus spicatum.
rimski kastel Lat. castellum, oznaka za utrjeno rimsko taborišče, zlasti v okviru limesa.
ring Frankovska oznaka za okrogle utrdbe Obrov (Glej Kos, Gradivo I. št. 293). Prim. campus.
rizalit Arhitektonsko poudarjeni, iz fasade izstopajoči del stene, najpogosteje v osi stavbe, kjer je nameščen portal.
rondel Močni, okrogli obrambni stolpi iz okoli leta 1450-1700. Glej baterijski stolp.
roparski grad Prebivališče roparskega viteza.
roparski vitez Obubožani plemič, ki se preživlja z ropanjem popotnikov in trgovcev. Degeneracijski pojav viteštva.
rustika Poudarjeni kamniti kvadri na talnih zidcih, stavbnih vogalih, na fasadah, v okenskih ali vratnih obrobah itn. Pogosto je rustika samo slikana ali nakazana v malti.
ruta Metalna naprava z lesenimi in pozneje kovinskimi vzmetmi, s katero so streljali puščice. Uporabljali so jo začeli v 14. stoletju.
secellum Svetišče zastave v rimskih kastelih.
sala regalis Tudi domus regalis, oznaka za palacij v frankovskih pfalcah, kjer je kralj sprejemal podložnika ter izdajal državne listine in povelja. Odtod izvira nemška beseda Saal - dvorana. Prim. aula regia.
sambuka Srednjeveško oblegovalno orodje, mostovž na dolgih žerjavskih tramovih, ki so ga polagali čez jarke.
samostrel Srednjeveško ročno strelno orožje, v rabi od križarskih pohodov v 12. stoletju dalje. Uporabljali so ga za streljanje brunc, puščic in krogel s pomočjo tetive, nameščene na loku s toporiščem. V rabi so bile različe vrste, ki so zlasti pozneje omogočale tudi mehanično napenjanje.
sappe Glej mina.
saška gradišča Stare, predkarolinške utrdbene zasnove na Saškem z mogočnimi okopi in širokimi, plitkimi jarki, sestoječe in utrjenega notranjega dela in obsežnejšega predgradja. Iz njih so se pozneje razvili gradovi z značilno dvodelno zasnovo, obsegajočo curtis in curticulo, a brez stolpov.
senjori Veliki neodvisni zemljiški gospodje, ki so dobivali svoje posesti v zajem neposredno od kralja.
skodle Klane, pretežno macesnove, včasih tudi hrastove ali borove deščice za prekrivanje streh. Z njimi je bila prvotno pokrita večina naših srednjeveških gradov.
skrivni izhod Glej izmuzna vratca.
smično okno Nem. Schiebefenster, okno, ki se odpira s pomikanjem.
smodnik Iznajdba 14. stoletja, je v naslednjem stoletju zaradi svoje horizontalne prebojne moči bistveno spremenil značaj utrdbenih arhitektur. Zlasti stolpi so postali nižji in masivnejši, medtem ko je višinska razlika postala za učinkovitost obrambe nepomembna. Leta 1378 so s topovi uspešno obstreljevali Angelski grad v Rimu, leta 1399 so topovi popolnoma razdejali grad Tannenberg v Hessenu.
solarij Prostor na soncu, z njim v srednjem veku označujejo ravno streho, altan ali balkon.
sončna ura Slikana v freskirni tehniki je pogost okras grajskih dvorišč.
spearla Lat. signalni stolp na mejah. Lesen, redkeje zidan stolp z vrhnjim obhodom in nizko šotorasto streho. Na njem so oddajali ognjene signale z baklami in kresovi.
speculae Stražarnice, rimski opazovalni stolpi na izpostavljenih položajih. V srednjem veku izpostavljeni, samostojno utrjeni stolpi, ki so jih pogosto zmotno šteli za samostojne gradove. Prim. spearlae.
spustna mreža Na vrveh ali verigah viseča naprava iz mrežasto povezanih tramov ali brun, s pomočjo katere je mogoče naglo zapreti grajski vhod. Pokončna bruna so spodaj ošiljena in okovana. Tudi rešetka.
spustna vrata V palisadnih prehodih. Vratno krilo je tako pritrjeno na horizontalni osi, da ga je na krajši stranici mogoče z notranje strani pritegniti, nakar daljša zunanja stranica sama pade nazaj v prvotni položaj.
spustni tram V pokončni stenski reži sredi nad grajskimi vrati nameščen tram, ki ga je v sili mogoče s pomočjo zatiča naglo spustiti in tako zapreti vrata.
stanovanjski stolp Večnadstropna stolpasta stavba kvadratnega ali pravokotnega tlorisa, ki združuje stanovanjske in utrdbene sestavine.
stebernik Stebriščna galerija, stebriščni hodnik.
stebrič Nem. Pfosten, pokončna lesena oblica, sestavina zidarskih odrov. Prim. brunčica in odrnica.
stenske slikarije Freske, sprva le v grajskih kapelah, pozneje tudi v drugih grajskih prostorih. V 14. stoletju nastopi tudi profana motivika: viteški prizori, lov, ljubezenske scene itn.
stolp Glej bergfried, bastija, rondel, stanovanjski, baterijski, stopniščni stolp itn.
stopniščni stolp Stavba v kateri je nameščeno stopnišče.
stranišče V starih virih pogosto imenovano »skrivna čumnata« - nem. Haymlichkeit ali haimlich gemach; na gradovih so ga nameščali na samostojnih pomolih nad jarki in odročnimi mesti, redkeje nad jaški znotraj stene. Glej ajželj.
stranska vratca Mala vrata za posamične pešce ob velikem grajskem vhodu, pogosto opremljena z lastnim vzdižnim mostičem (Negova, Lemberg pri Novi Cerkvi).
strelna lina Glej strelnica.
strelna niša Stenska niša, urejena kot stojišče za strelca pred strelno lino.
strelnica Izoblikovana reža v zidu, v srednjem veku navadno iz klesancev, pozneje zidana, namenjena streljanju. Njega oblika je odvisna predvsem od vrste orožja, kateremu je namenjena. V 16. stoletju pridejo v modo čudne, povsem dekorativne oblike.
strelski dvorci Lesene ali zidane stavbe v obmejnih pokrajinah, oproščene dače. Njihovi lastniki so morali svojemu gospodarju v potrebi nuditi obroženo pomoč- V Otokarjevem urbarju je našteta vrsta strelskih dvorcev z območja Slovenskih Goric.
strešni stolpič Stolpič na strešnem slemenu; pogosto, zlasti v mlajši dobi, nastopa kot znamenje za sedež gospoščine in pozneje na magistratih kot znamenje meste oblasti.
stropnica Nem. Zimmerdeckbrett, stropna deska ali ploh.
stropniki Tramovi, čez katere je položen strop; prim. prečnik.
substrukcija Temeljno zidovje stavbe na manj nosilnem terenu; zidovje pod nivojem tal, ki ustvarja ustrezno podlago za stavbe; tudi temelji.
suhi zid Zid iz lomljencev ali klesancev brez veziva iz malte.
superintendent Nadzornik pri zidanju, prvi stavbni mojster.
svetlobne line Ozke reže v zidovih srednjeveških gradov, namenjene osvetljevanju in zračenju. Na cerkvenih zvonikih so ostale v rabi do današnjih dni.
šala Nem. Schale, polokrogli, na znotraj odprti, nezastrešeni obrambni stolp v obzidju, ki v poznem srednjem veku zamenja prej pretežno štirioglate obrambne stolpe. V njih so bile nameščene stolpnice za dostop na obrambni jarek (Celje, Velenje).
šance Zemeljska utrdba, znana že v prazgodovini, v rabi tudi še po iznajdbi smodnika. Oznaka za gorsko utrdbo, dolinsko zaporo, utrjeno sedlo ipd. Prim. zvezdne šance.
šara Vrsta klesancev ali lomljencev v zidani steni, del dnevnice, tudi vrsta opeke ali skodel.
ščit Oblika čela ali zatrepa na grajskih in meščanskih stavbah, ki uokvirja zastrešeni del arhitekture.
ščitna stena Nem. Schildmauer, posebno visoko in široko obzidje, običajno med dvema stolpoma, ki varuje izpostavljeno stran zidu.
škripec Priprava z vitlom in vrvjo, v rabi nad ječami v grajskih stolpih za spuščanje ujetnikov, pri vodnjakih in drugod. Včasih je bil nameščen v zidnih jaških.
španski jezdeci Umetna zapora iz ošiljenih, križno povezanih brun ali kolov.
štekelj Nem. Angelhaspe, v zidu pritrjeni del tečaja z vretenom, na katerega so nasajena vrata ali okna.
štirikrilna zasnova Značilna za graščine v 16. in 17. stoletju, kjer štiri krila oklepajo notranje dvorišče. Na vogalih pogosto nastopajo okrogli ali štirioglati stolpiči.
štok Oznaka za dvor v 16. stoletju. Izraz je ponekod še danes v rabi.
štola Podzemeljski hodnik, za trajno rabo zidan, za začasno rabo ob obleganjih na rudarski način oprt z opaži.
štuk, štuke Star izraz za topove.
tabor Utrjena, z obzidjem in včasih s stolpi obdana cerkev ali druga stavba (tudi skupina stavb), v katero so se ob času nevarnosti, zlasti turške, zatekali domačini v varstvo. Za časa husitskih vojn na češkem posebna oblika utrdbe.
taborna cerkev Utrjena cerkev z obzidjem, prirejena za obrambo. Glej tabor.
taborni grad Grad z okroglo ali poligonalno talno ploskvijo, z visokim obzidjem h kateremu se z notranje strani prislanjajo grajske stavbe. Dosledno brez utrdbenega jedra v obliki bergfrida. Pri nas nastopa samo izjemno. S svojo strnjeno obliko spominja na tabore (Lušperk).
taca Izpostavljeni vogal renesančne zvezdne šance.
tarant Srednjeveški stroj za metanje puščic, ki je deloval na principu tetive. Ustreza antičnemu katapultu:
tebera Zidni sveder, oblegovalni stroj, opremljen z železno glavo, ki so ga s pomočjo navitih vrvi sukali v zidnih regah, da so razrahljali vezivo.
tečajnik Nem. Angelstein, v zidu pritrjen kamen, ki štrli iz stene ali je pritrjen v ostenju vrat. Opremljen je z okroglo luknjo ali ponvico, v katero ležejo tečaji vrat.
tin Glej pomol.
tla Pohodna površina, v grajskih prostorih obložena z estrihom, kamnitnimi ploščami ali deskami, na dvorcih z marmornimi ploščami in parketom. Že od srednjega veka dalje so v rabi tudi opečni tlakovci različnih oblik, običajno gladki, redkeje reliefni.
topi jarek Obrambni jarek, ki ima v prerezu obliko črke U.
topovske line Velike strelne line najrazličnejših oblik.
topovski podesti Podstavki za topove v stenskih nišah ali posebnih topovskih čumnatah.
topovski stolp Glej baterijski stolp.
tourelles Ozki vogalni stolpiči, zlasti na francoskih donžonih. Prvič nastopijo okoli leta 1160 v Niortu.
tramnice Jaški v zidu, v katerih so (bili) položeni zidni tramovi. Ne smemo jih zamenjevati z brunčnicami.
tramovnica Nem. Balkenloch, luknja v zidu, v kateri leži stropnik.
trdnjava Tudi fort, močna utrdba na strateško pomembnem položaju, prirejena za artilerijsko obrambo, s stalno uniformirano in kasernirano posadko. Trdnjave se uveljavijo od 16. stoletja dalje.
tribok Vrsta srednjeveške barobalistične metalne naprave s trdno protiutežjo.
trničje Živa meja iz grmovja in trnja, ki v kombinaciji z drugimi ovirami otežkoča dostop do gradu.
trubadurji Francoski viteški pevci, ki so hodili od gradu do gradu in prepevali ljubezenske pesmi. Razcvet trubadurske lirike nastopi v 12. in 13. stoletju.
tunimus Lat. plot, v srednjem veku ograja, obrambna ovira iz palisad, pleteničja in trničja na okopu.
turnirski prostor Pri večjih gradovih turnirjem namenjen prostor ali ravnica v bližinu gradu.
turris 1. stolp; 2. srednjeveški premični stolp, večnadstropna lesena konstrukcija z bojnim ovnom v pritličju in s spustnim mostovžem na zgornji platformi za prehod na sovražo grajsko ali mestno obzidje.
urbs V srednjeveških virih oznaka za naselje.
utrjena cerkev Glej taborna cerkev.
veste Srednjeveška oznaka (od 13. stoletja dalje) za grad ali utrdbo.
vetrni zaslon Deščen zaslon na oknih za varstvo pred vetrom.
vhod Posebno skrbno utrjen in zavarovan dostop v grad.
vhodna veža Navadno obokan prostor prostor v pritličju vhodnega stolpa.
vhodni stolp V obliki stolpa pozidan vhod v grajski kompleks. Nastopa od 13. stoletja dalje. V srednjem veku je bil na notranji strani navadno odprt, z vhodno vežo v pritličju, na vrhu utrjen z obrambnim hodnikom, strelnicami, mašikuli, zavarovan z vzdižnim mostom in spustno mrežo.
videm Star slovenski izraz za cerkveno posest, prepuščeno v užitek in oskrbo svobodnim podložnikom. V prenesenem pomenu velja v zrelem srednjem veku tudi za ustavne cerkve (srbohrvaško zadružbina).
villa V srednjeveških virih oznaka za vas, naselje; razlaga se tudi kot oznaka za dvor.
villa regia Občasna oznaka za cesarsko palačo, palacij v frankovskih pfalcah.
vinska klet V mnogih gradovih obokana, z močnimi legami za sode ob vzdolžnih straneh (Velenje).
visoki plašč Obzidna stena, ki docela zakriva za njo razporejene stavbe.
viteška dvorana Osrednji dvoranski bivalni prostor na gradu. Glej dvorana.
vitez Srednjeveški poklicni vojak plemenitega stanu.
vodna napeljava Na gradovih v odprtih žlebinah ali lesenih ceveh, včasih povezana s črpalkami.
vodni bruhači Lesena, kamnita ali pločevinasta naprava za odliv strešne vode, včasih nenavadnih, dekorativnih oblik.
vodni jarek Z vodo napolnjen grajski jarek, ki se napaja iz studencev, potokov ali rečnih rokavov.
vodni stolp Srednjeveški stolp nad vodnjakom, pozneje stolpi s črpalkami in bazeni v nadstropju, povezani z vodno napeljavo.
vodnjak Naprava za zbiranje žive ali talne vode; obzidan, pogosto zastrešen jašek, opremljen z vretenom za spuščanje vedra, največkrat sredi grajskega dvorišča, globok do 100m s premerom do 4m. Včasih opremljen s stopnicami in stranskimi izhodi. Primerjaj cisterna.
vogalni kvader Glej ogelnik.
vogalni stolp Vpet v zasnovo nastopa od 12. stoletja dalje. Tipičen je za poznogotske in renesančne grajske stavbe, kjer izstopa iz oboda zasnove in poudarja vogale.
volčja past Jama, nameščena za grajskim vhodom, v kateri naj bi se ujeli nepričakovani napadalci.
volk Glej krempelj.
vratna loputa Vrata v klet na hodnikih pod arkadami, nameščena v isti ravnini s hodno površino (Bizeljsko, Velenje, Brestanica).
vratni napušč Vodoravni napušč nad vratno odprtino iz lesa ali kamna, pogosto dekorativnih oblik. Primerjaj okenski napušč.
vratnice V tečajih vrteča se vratna krila, pri izpostavljenih vhodih okovana, največkrat obita z železno pločevino.
vrt Sestavina vseh večjih gradov pri manjših le nekaj zelenjavnih gred v ogradi ali v bližini grajske stavbe, pri večjih včasih zelo razsežen. Prim. živalski vrt.
vzdižni most Premakljivi del mostu, ki ga je bilo mogoče s pomočjo škripčevja ali mostičnih tramov (vzvodov) potegniti kvišku in tako sovražniku pretrgati pot.
vzvodni vzdižni most Nem. Schwungrutenbrücke; potegnili so ga kvišku s pomočjo nihajočih, na notranji strani križno povezanih in včasih obteženih mostičnih tramov, ki so delovali kot vzvod.
welfske cine Navadni, pravokotni nadzidki v zidni kroni; pretežno severnjaška oblika.
wer, were Srednjeveški izraz za orožje, utrdbo, zidno krono, tudi obrambni hodnik.
zajem Glej fevd.
zakup Oddajanje zemljiške in druge posesti proti določeni letni odškodnini.
zapah Zatični tram, s katerim z notranje strani zapahnejo vrata.
zapahnica Nem. Riegelloch, luknja v ostenju vrat ali oken, v katero so potisnili zapah.
zapora Lat. clausum, v srednjem veku zaporna utrdba ob pomembni poti, zlasti na gorskih prehodih, v soteskah itd. (Falski zid). Pozneje so jih pogosto označevali kot šance.
zastavna posest Posest zemljišča oz. gradu v zastavi za posojeni denar.
zasteklitev Steklo nastopi v oknih profanih stavb šele ob koncu 12. stoletja, a je še v 15. stoletju redko. Okna so zasteklili z manjšimi šipami, povezanimi s svincem. Glej pihanec.
zavetni grad Refugij, nem. Fluchtburg, utrdba, postavljena za pribežališče v časih vojne nevarnosti. Na Gorenjskem je znanih nekaj primerkov jamskih gradov.
zemeljski okop Predzgodovinska ali zgodnjesrednjeveška obrambna zasnova.
zidna krona Vrh obzidja, prirejen za obrambo, opremljen z nadzidki in prsobrani.
zidni lok Obočni lok, ki premošča skalne razpoke in zajede ob prepadih stenah, kjer stoji grad. Substrukcija grajskih zidov (Vitanje I, Celje, Planina).
zidni tramovi Vzdidavali so jih v stene srednjeveških gradov, da bi povečali njihovo trdnost. Ležali so vselej horizontalno. Na naših gradovih pogosto namelitmo na njihove sledove. Prim. tramnica.
zmozničen strop Strop iz tesno drug poleg drugega položenih stropnikov.
zvezdne šance Okopi, ki imajo v tlorisu obliko zvezde, pri renesančnih trdnjavah 16. in 17. stoletja. Prim. bastija
zvočna plošča Železni ščit s kladivom ob grajskem vhodu v funkciji poznejšega tolkala.
živalski vrt Ograda, obor, v katerem so gojili divjad, včasih v grajskem cvingerju, včasih v bližini gradu.


Slovar dopolnjujem!

Primarni vir: Stopar, Ivan: "Razvoj srednjeveške grajske arhitekture na slovenskem štajerskem", Kastelološki besednjak - str. 175-189, Slovenska matica Ljubljana, 1977, ISBN: /