Na prvo neposredno omembo gradu naletimo leta 1246, ko se ta, eden izmed najslikovitejših gradov v Sloveniji, omenja
kot Sosenberch. Ime gradu naj bi po Valvasorju izviralo iz besede Eisen (železo), slovensko ime pa naj bi bilo
popačenka nemškega. V listini iz omenjenga leta se omenja Oton s Šumberka, leta 1295 pa njegov sorodnik Heinzlin z
Lupoglave, sin Henrika Pazinskega, ki je tega leta prodal grad goriškemu grofu Albertu (castrum Seusenberch..
in marchia Sclauica). Goriški, ki so ostali v njegovi posesti vse do leta 1374, pa so ga potlej podeljevali v
fevd različnim gradnikom - vazalom. Kot deželnoknežji fevd je bil grad nato v letih 1374 - 1456 v rokah Celjanov,
nakar so jim do leta 1538 sledili Habsburžani. Vse do nacionalizacije po koncu 2. sv. vojne so bili lastniki Auerspergi.
Grad je kljub svojemu poznemu nastanku igral pomembno vlogo. V njemu se je nahajalo deželsko sodišče, sicer omenjeno
leta 1324.
Sredi 16. stoletja so grad temeljito prezidali in dodatno utrdili, kar mu je dalo današnjo podobo. Napisna plošča,
ki poroča o obnovi se nahaja v novomeškem Dolenjskem muzeju. Valvasor poroča o lastniškem sporu, ki se je odvijal
v tem času, in o nezakonskemu sinu Gregorju, ki si je prišel iz Švice polastiti grad, a je dobil smrt. Omenjajo se tudi
pogosti napadi medvedov, ki so takrat radi obiskovali gradove. Žužemberska veja Turjaških izumre, posest pa preide
v roke sorodnikov Auerspergov. Leta 1591 je trg zajel požar, ki se je razširil tudi na grad in ga tako uničenil, da
so ga v celoti obnovili in v skladu z novodobnim okusom ustrezno posodobili. Leta 1670 se zgodi ponovno požar, a
prizadane zgolj trg.
Grad je bil poseljen vse do konca 19. stoletja nakar je grof Karel Marija Aleksander Auersperg grajsko opremo prenesel
v bližnjo Sotesko (arhiv naj bi nato pred zadnjo vojno romal iz Soteske v Avstrijo na grad Losensteinleizen).
Vključno z vsemi dragocenostmi naj bi odnesel celo kamnite arkadne stebre. Med 2. sv. vojno okupiran
grad je bil leta 1943 oblegan in zavzet s strani partizanov, marca leta 1945 pa razdejan med partizanskim bombardiranjem trga.
Ivan Komenj je označil grad kot naš najpomembnejši spomenik iz dobe turških vpadov. Na tem mestu velja omeniti, da grad
ni bil nikoli tarča turških vpadov, nikoli napaden ali zavzet. Grad so pričeli obnavljati leta 1957, predvsem dela v
zadnjem desetletju pa so razkrila in naredila dostopne obiskovalcem skoraj že vse prostore znotraj zidov. Grad oživi
večkrat letno, saj je njegov notranji trg čudovito prizorišče za razne kulturne in zabavne prireditve. Enkrat letno
turistično društvo "Žužemberk" v njemu priredi tradicionalni srednjeveški dan.
|
Literatura: |
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v osrednji Sloveniji (I. Dolenjska) - Porečje Krke", Založba Viharnik, Ljubljana,
2000, ISBN 961-6057-26-X
Marjeta Zorec: "Zgodbe z naših gradov: Med Dravo in Kolpo" (Zbirska Ali veš?), Založba Karantanija, Ljubljana, 2007,
ISBN 978-961-226-8497
|
Kontaktni podatki: |
Turistično društvo Suha krajina
Grajski trg 33
8360 Žužemberk
Tel.: 041 324 710
E: vlado.kostevc@zuzemberk.si
URL: http://www.freewebs.com/tdsuhakrajina/
|
Prireditve: |
Za seznam prireditev glej stran Občine Žužemberk http://www.zuzemberk.si/ |
nazaj
|
|
Pogled na grajsko trg in grad s severne smeri
|
|
Bastija tik vhoda je vpeta v mogočno obzidje, ki oklepa kompleks
|
|
Bastije so v zgodnjem baroku nadzidali in prezidali; na njih so še vidne renesančne strelnice, v
nadstropju pa velike okenske odprtine
|
|
Severo-vzhodna bastija
|
|
Bastije, ki so se pojavile skupaj z obzidnim obročem v prvi polovici 16. stoletja, so različno
konstruirane; na sliki je vidna vzhodna bastija
|
|
Jugo-vzhodna bastija
|
|
Notranjost ene izmed bastij
|
|
Notranjost vhodne bastije; poleti ob koncih tedna v tem prostoru prikazuje
veščine kaligrafije pisarka Jolanda Jereb (foto: Anthony Ryan)
|
|
V času zgodnjega baroka so v bastijah uredili bivalne prostore, v povišanem obzidju pa
prebili okna ter jih opremili s kamnitimi okvirji
|
|
Čas zgodnjebaročnih prezidav opredeljuje predvsem ohranjena štukatura na severnem delu
obzidja
|
|
Heraldični emblem z enorogom - grbom rodovine Gall na desni in praznim, nekdaj s turškim
turom opremenim grbovnim poljem na levi strani
|
|
Širok prehod, ki vodi na prostrano, skoraj pravokotno dvorišče
|
|
Dvorišče je bilo nekdaj na severni in vzhodni strani opremljeno z nadstropnima, s pultastima
strehama pokritima arkadnima hodnikoma (glej starejše fotografije)
|
|
Na zahodni strani je betonska plošča na mestu katere se je nekoč nahajalo gospodarsko poslopje -
kaška, ki so jo pozidali konec 17. stoletja
|
|
Na južnem ploščadi je na koncu široko stopnišče, ki nas popelje v staro vinsko klet pod nekdanjim
gospodarskim poslopljem
|
|
Vinska klet služi kot prostor za prireditve in koncerte
|
|
Južni rob dvorišča zamejuje nizka škarpa (ni vidna zaradi lesenega odra), tik za njo se skriva
terenu prilagojeno obzidje prvotnega romanskega gradu (opazne močnejše stene) - perspektiva je popačena zaradi širokega kota
|
|
Pogled na romanski palacij znotraj katerega je v severo-vzhodnem kotu nekoč stal stolp, pozidan v
13. stoletju (dobro viden na starejših upodobitvah in fotografijah)
|
|
Pogled na romanski palacij iz severne smeri (foto: Anthony Ryan)
|
|
V 14. ali 15. stoletju so znotraj grajskega dvorišča pozidali večnadstropno stavbo iregularnega
tlorisa, kjer je svoje mesto našla kapela sv. Urha
|
|
Pogled na dvorišče in iregularno stavbo s kapelo levo
|
|
Romanski grad je bil na severni (na sliki) in vzhodni strani zavarovan z obrambnim jarkom
|
|
Venec dvojnih konzol, ki so nekdaj opirale renesančna pomolna nadstropja
|
|
Na vzhodno renesančno obzidje so v času baroka naslonili upravno posloplje
|
|
|
|
Prehod v kletne prostore bastije na vzhodu
|
|
Pogled z notranje strani
|
|
|
|
|
|
Notranjost ječe v prostorih pod palacijem
|
|
|
|
|
|
Dvoriščni grajski jarek po odstranitvi nasutja (foto: Tomaž Golob)
|
|
Vzhodni del gradu pred obnovo leta 2004
|
|
Bastija tik vhoda z notranje strani pred obnovo leta 2004
|
|
Carl Postl, Grad in naselje Žužemberk, gvaš iz knjige o turjaških posestih iz leta 1864, študijska
knjižnica Mirana Jarca, Novo Mesto
|
|
Žužemberk na bakrorezu v Valasorjevi Topografiji, 1679
|
|
Žužemberk v poznem 19. stoletju, akvarelirana risba, Ljubljana, Narodni muzej, grafični kabinet
|
|
Conrad Grefe: Žužemberk, gvaš, predloga za holiogravuro, okoli leta 1900, Ljubljana, NMS, grafični kabinet
|
|
Žužemberk na predvojni razglednici
|
|
Pogled z desnega brega Krke na grad, St. Ribnikar, predvojna fotografija
|
|
Pogled na grad, A. Kornič, predvojna fotografija, INDOK
|
|
Pogled na grad, A. Kornič, predvojna fotografija, INDOK
|
|
Grad Žužemberk leta 1864; Joseph Wagner, Karl Postl
|
|
Kolorirana ksilografija ok. l. 1880
|
|