Žužemberk (grad)
Seisenberg

13. stoletje

Na prvo neposredno omembo gradu naletimo leta 1246, ko se ta, eden izmed najslikovitejših gradov v Sloveniji, omenja kot Sosenberch. Ime gradu naj bi po Valvasorju izviralo iz besede Eisen (železo), slovensko ime pa naj bi bilo popačenka nemškega. V listini iz omenjenga leta se omenja Oton s Šumberka, leta 1295 pa njegov sorodnik Heinzlin z Lupoglave, sin Henrika Pazinskega, ki je tega leta prodal grad goriškemu grofu Albertu (castrum Seusenberch.. in marchia Sclauica). Goriški, ki so ostali v njegovi posesti vse do leta 1374, pa so ga potlej podeljevali v fevd različnim gradnikom - vazalom. Kot deželnoknežji fevd je bil grad nato v letih 1374 - 1456 v rokah Celjanov, nakar so jim do leta 1538 sledili Habsburžani. Vse do nacionalizacije po koncu 2. sv. vojne so bili lastniki Auerspergi. Grad je kljub svojemu poznemu nastanku igral pomembno vlogo. V njemu se je nahajalo deželsko sodišče, sicer omenjeno leta 1324.
Sredi 16. stoletja so grad temeljito prezidali in dodatno utrdili, kar mu je dalo današnjo podobo. Napisna plošča, ki poroča o obnovi se nahaja v novomeškem Dolenjskem muzeju. Valvasor poroča o lastniškem sporu, ki se je odvijal v tem času, in o nezakonskemu sinu Gregorju, ki si je prišel iz Švice polastiti grad, a je dobil smrt. Omenjajo se tudi pogosti napadi medvedov, ki so takrat radi obiskovali gradove. Žužemberska veja Turjaških izumre, posest pa preide v roke sorodnikov Auerspergov. Leta 1591 je trg zajel požar, ki se je razširil tudi na grad in ga tako uničenil, da so ga v celoti obnovili in v skladu z novodobnim okusom ustrezno posodobili. Leta 1670 se zgodi ponovno požar, a prizadane zgolj trg.
Grad je bil poseljen vse do konca 19. stoletja nakar je grof Karel Marija Aleksander Auersperg grajsko opremo prenesel v bližnjo Sotesko (arhiv naj bi nato pred zadnjo vojno romal iz Soteske v Avstrijo na grad Losensteinleizen). Vključno z vsemi dragocenostmi naj bi odnesel celo kamnite arkadne stebre. Med 2. sv. vojno okupiran grad je bil leta 1943 oblegan in zavzet s strani partizanov, marca leta 1945 pa razdejan med partizanskim bombardiranjem trga. Ivan Komenj je označil grad kot naš najpomembnejši spomenik iz dobe turških vpadov. Na tem mestu velja omeniti, da grad ni bil nikoli tarča turških vpadov, nikoli napaden ali zavzet. Grad so pričeli obnavljati leta 1957, predvsem dela v zadnjem desetletju pa so razkrila in naredila dostopne obiskovalcem skoraj že vse prostore znotraj zidov. Grad oživi večkrat letno, saj je njegov notranji trg čudovito prizorišče za razne kulturne in zabavne prireditve. Enkrat letno turistično društvo "Žužemberk" v njemu priredi tradicionalni srednjeveški dan.

Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v osrednji Sloveniji (I. Dolenjska) - Porečje Krke", Založba Viharnik, Ljubljana, 2000, ISBN 961-6057-26-X
Marjeta Zorec: "Zgodbe z naših gradov: Med Dravo in Kolpo" (Zbirska Ali veš?), Založba Karantanija, Ljubljana, 2007, ISBN 978-961-226-8497
Kontaktni podatki:
Turistično društvo Suha krajina
Grajski trg 33
8360 Žužemberk
Tel.: 041 324 710
E: vlado.kostevc@zuzemberk.si
URL: http://www.freewebs.com/tdsuhakrajina/
Spletne povezave:
Grad Žužemberk (Wikipedia)
Upodobitev gradu (Wikipedia)
Propad gradu - Počasni propad gradu Žužemberk je povezan s selitvijo Viljema I. kneza Auersperga in njegove družine v dvorec Soteska leta 1793.
Stare fotografije naselja Žužemberk z gradom
Prireditve:
Za seznam prireditev glej stran Občine Žužemberk http://www.zuzemberk.si/
GPS koordinate:
N 45° 49.81' E 14° 55.745'

nazaj

Žužemberški grad predstavlja jedro in hkrati dominanto naselja na levem bredu Krke
Pogled na grajsko trg in grad s severne smeri
Bastija tik vhoda je vpeta v mogočno obzidje, ki oklepa kompleks
Bastije so v zgodnjem baroku nadzidali in prezidali; na njih so še vidne renesančne strelnice, v nadstropju pa velike okenske odprtine
Severo-vzhodna bastija
Bastije, ki so se pojavile skupaj z obzidnim obročem v prvi polovici 16. stoletja, so različno konstruirane; na sliki je vidna vzhodna bastija
Jugo-vzhodna bastija
Notranjost ene izmed bastij
Notranjost vhodne bastije; poleti ob koncih tedna v tem prostoru prikazuje veščine kaligrafije pisarka Jolanda Jereb (foto: Anthony Ryan)
V času zgodnjega baroka so v bastijah uredili bivalne prostore, v povišanem obzidju pa prebili okna ter jih opremili s kamnitimi okvirji
Čas zgodnjebaročnih prezidav opredeljuje predvsem ohranjena štukatura na severnem delu obzidja
Heraldični emblem z enorogom - grbom rodovine Gall na desni in praznim, nekdaj s turškim turom opremenim grbovnim poljem na levi strani
Širok prehod, ki vodi na prostrano, skoraj pravokotno dvorišče
Dvorišče je bilo nekdaj na severni in vzhodni strani opremljeno z nadstropnima, s pultastima strehama pokritima arkadnima hodnikoma (glej starejše fotografije)
Na zahodni strani je betonska plošča na mestu katere se je nekoč nahajalo gospodarsko poslopje - kaška, ki so jo pozidali konec 17. stoletja
Na južnem ploščadi je na koncu široko stopnišče, ki nas popelje v staro vinsko klet pod nekdanjim gospodarskim poslopljem
Vinska klet služi kot prostor za prireditve in koncerte
Južni rob dvorišča zamejuje nizka škarpa (ni vidna zaradi lesenega odra), tik za njo se skriva terenu prilagojeno obzidje prvotnega romanskega gradu (opazne močnejše stene) - perspektiva je popačena zaradi širokega kota
Pogled na romanski palacij znotraj katerega je v severo-vzhodnem kotu nekoč stal stolp, pozidan v 13. stoletju (dobro viden na starejših upodobitvah in fotografijah)
Pogled na romanski palacij iz severne smeri (foto: Anthony Ryan)
V 14. ali 15. stoletju so znotraj grajskega dvorišča pozidali večnadstropno stavbo iregularnega tlorisa, kjer je svoje mesto našla kapela sv. Urha
Pogled na dvorišče in iregularno stavbo s kapelo levo
Romanski grad je bil na severni (na sliki) in vzhodni strani zavarovan z obrambnim jarkom
Venec dvojnih konzol, ki so nekdaj opirale renesančna pomolna nadstropja
Na vzhodno renesančno obzidje so v času baroka naslonili upravno posloplje
Prehod v kletne prostore bastije na vzhodu
Pogled z notranje strani
Notranjost ječe v prostorih pod palacijem
Dvoriščni grajski jarek po odstranitvi nasutja (foto: Tomaž Golob)
Vzhodni del gradu pred obnovo leta 2004
Bastija tik vhoda z notranje strani pred obnovo leta 2004
Carl Postl, Grad in naselje Žužemberk, gvaš iz knjige o turjaških posestih iz leta 1864, študijska knjižnica Mirana Jarca, Novo Mesto
Žužemberk na bakrorezu v Valasorjevi Topografiji, 1679
Žužemberk v poznem 19. stoletju, akvarelirana risba, Ljubljana, Narodni muzej, grafični kabinet
Conrad Grefe: Žužemberk, gvaš, predloga za holiogravuro, okoli leta 1900, Ljubljana, NMS, grafični kabinet
Žužemberk na predvojni razglednici
Pogled z desnega brega Krke na grad, St. Ribnikar, predvojna fotografija
Pogled na grad, A. Kornič, predvojna fotografija, INDOK
Pogled na grad, A. Kornič, predvojna fotografija, INDOK
Grad Žužemberk leta 1864; Joseph Wagner, Karl Postl
Kolorirana ksilografija ok. l. 1880


nazaj