Zgornja Polskava (dvorec)
Oberpulsgau

16.stoletje

Leta 1164 nastopa kot priča štajerskega mejnega grofa Otokarja III. polskavski vitez Riher - Richero de Pulzka. Leta 1261 se Richerus de Pulzka označuje kot dominus. Vendar ni podatkov, kdaj bi tod utegnil nastati prvi dvor, čeprav polskavski vitezi še tudi pozneje večkrat nastopajo in so imeli celo svoj pečat. Leta 1402 se v virih Teufenbachi, sledili so jim Leisserji. Njihova dediča Hans Herzenkraft in Resenbergerjeva sta leta 1542 ob napovedi premoženja zapisala: >>Dvor ob Polskavi so Turki do kraja požgali (prav tako tega od Rosenbergerjeve) in je v dobršni meri lesen.<< Podatek se nanaša na pustošenje Turkov leta 1532.
Leta 1607 je bil dvor v posesti Judite Trautmannsdorf. Žensko je vlada obsodila na odškodnino 500 dukatov, ker so njeni podložniki ovirali deželnega profosa pri požigu kapele, ki so jo bili postavili skakači. Svobodno graščino je leta 1608 napovedal Benedikt baron pl. Thuroczy, ki jo je bil podedoval, za zagrebškega korarja Boltežarja Duorničiča. Leta 1614 je Ana Szekely, roj. Keglevič, prodala posest Erazmu baronu pl. Dietrichsteinu. Že kmalu po letu 1560 pa je Seifried pl. Dietrichstein kupil od Johana Pratha dvor oz. sedež Zgornja Polskava in ga zapustil naslednikom, v katerih posesti je ostal do leta 1799. Že na začetku 17. stoletja sta bili torej obe nekdaj samostojni imenji združeni v rokah Dietrichsteinov. V tem obdobju so enega od obeh dvorov ali nemara celo oba leta 1635 zavzeli in bržčas tudi oropali uporni kmetje.
Dietrichsteinom je kot posestnik tedaj že novega dvorca leta 1799 sledil Leopold Huster, vitez pl. Adlerskron, leta 1864 pl. Prothasi, nato rodovina baronov pl. Post. Pred zadnjo vojno ga je posedoval grof chlorinsky, vendar je bil tedaj že hudo zapuščen. Po vojni, okoli leta 1950, je bila v njem nekaj časa vojska, nato je bil dalj časa brez funkcije, dokler se vanj niso pričele vseljevati stranke. (citirano)

Danes je dvorec v zelo slabem stanju in nima namembnosti. Opaziti je, kot, da bi v njemu še prebivali ljudje (satelitska antena v nadstropju južne fasade). Obnovitvena dela izvaja Gradbeništvo Rahle Jože s.p. 9. junija 2008 je občina Slovenska Bistrica dvorec ponudila v prodajo za izhodiščno ceno 275.000,00 Eur.

Nasproti dvorca, na levem bregu potoka, stoji povsem modernizirana enonadstropna stavba, ki ima na portalu v stranski fasadi Dietrichsteinov grb, inicialke F. L. G. V. D. in letnico 1747. V stavbi je bila nekdaj graščinska kašča, na njenem podaljšku pa do leta 1848 sedež privilegiranega krvnega sodišča.

Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Med Prekmurjem in porečjem Dravinje", Založba Park, Ljubljana, 1991, ISBN /
Kontaktni podatki:
/
Spletne povezave:
/
Prireditve:
/
GPS koordinate:
N 46° 25.539' E 15° 36.682'

nazaj

Današnja stavba je dvonadstropna, 3x8 osna, nepodkletena, pozidana na pravokotnem tlorisu
Na njeni začelni strani je prizidano stolpasto stopnišče
Fasada je baročno razgibana in poudarjena z rizalitom, ki je vertikalno členjen s tremi rusticiranimi pilastri
Na vrhu je rizalit sklenjen s trikotnim čelom nad dvema mansardnima oknoma v mansardnem nadstropju - to ima tudi sicer v zalomljeni strehi v vsaki okenski osi po eno takšno okno
Okna na fasadah so okrašena z ornamentalno štukiranimi podokenskimi okviri in bogatimi čeni
Ornamentalna štukatura na eni izmed fasad
Pritličje, v katerega drži razgiban baročni kamniti portal z značilnim baročnim školjčnim motivom, ima v veži plitek banjas obok s sosvodnicami: podobni oboki nastopajo tudi v pritličnih prostorih poleg
Stolpasto stopnišče na katerem je v fasadi viden ostanek še enega prizidka
V fasadi nakazano okno (morda zazidano)
Pogled z jugo-vzhoda
Pogled s severo-vzhoda
Ostanek arkadnega loka
Kjer je baročni omet odpadel, se vidi še stara struktura fasad z ogeljniki
Severna fasada
Ostanek parka, ki poteka od dvorca do ceste
Joseph Kuwassegg, dvorec Polskava, kolorirana liografija iz okoli leta 1845 (zasebna zbirka, Graz)


nazaj