Žebnik je sodil med pomembnejše deželnoknežje postojanke v Zasavju. Območje je bilo sprva v posesti
grofice Heme Breže-Selške s Koroške v tako imenovani Savinjski marki, pozneje pa je prešlo v posest
vojvod na Kranjskem. Prvič se posredno omenja leta 1150, ko nastopa kot priča v neki podelitveni listini
Roudgerus de Sibenecche, viteza pa v enaki vlogi srečamo tudi pet let pozneje, ko nastopa skupaj s svojim
istoimenskim sinom. Kot priče srečamo Žebniške v srednjeveških listinah še večkrat, grad pa se izrecno
omenja šele leta 1286 kot castrum in Sybenekke, Sybnekke. Takrat sta se o njem pogajala grof Ulrik Vovbrški
in vojvoda Albert Habsburški, ki ga je potlej leta 1291 odkupil in izročil takratnim gospodarjem Koroške in
Kranjske, grofom Tirolskim.
Rod ministerialov Žebniških ob koncu 13. stoletja izgine iz zgodovine, vendar je grad še nadalje ostal deželnoknežji,
kajpak v okviru bližnjega deželnoknežjega urada v Laškem. To priča med drugim listina iz leta 1340, s katero
žebniška gradiščana Herman in njegov sin Jurij - Herman ze den zeiten purkgraf ze Sibenek und mein sun Jorg skupaj
z drugimi Hermanovimi otroki obljubljata deželnemu glavarju Frideriku Žovneškemu in njegovim dedičem zvesto
službo in da se bodo vselej, kadar bo to od njih terjal, brez ugovora odpravili k njemu ali na katerikoli
njegov grad - daz wir uns in ziehen suln und zu welher ir vest.
Herman, takrat habsburški ali nemara še tirolski deželnoknežji gradiščan, se pozneje več ne omenja, grad - vest
pa je leta 1366 prešel v posest Celjanov in ostal v njihovih rokah vse do leta 1456, ko so z Ulrikom II.
izumrli. O poznejših dogodkih nas na kratko obvešča Kronika grofov Celjskih. Cesar Friderik, ki se je bil medtem
s pomočjo Vitovca polastil številnih celjskih gradov, je sklical vse njihove gradiščane in oskrbnike: »Prišli
so drug za drugim in se pogajali in vsakemu so nekaj dali, enemu tisoč in drugemu več, tretjemu manj, za kolikor se
je pač dal kupiti. In mogoče sta bila dva ali komaj eden, ki ni izročil gradu, ki ga je imel v posesti, in to je bil
samo skrbnik žebniškega gradu...«
Kaj je sledilo, Kronika ne poroča, sklepamo pa lahko, da je bil med nadaljnimi spopadi za celjsko dediščino tudi
Žebnik prizadet. Morda že takrat, vsekakor pa enkrat v 16. stoletju, so ga opustili, saj je bila njegova lega
vse prej kot pripravna za bivališče novodobne gospode, ki se ga je bila polastila.
Valvasor, ki je grad tako v svoji Topografiji kot potlej v svoji Slavi kar trikrat upodobil, je Žebnik opisal takole:
»Leži pa ta grad Žebnik na visoki kamniti in hudo strmi gori. Bil je pred časom velik in mogočen ter z vseh strani
zavarovan pred sovražnim napadom. Približati se mu je mogoče le po eni sami strani, kjer pa je najbolj utrjen. Z
drugih strani se mu človek ne more približati.«
Ostanki gradu se nahajajo na nizki kopi nekaj deset metrov zahodno od cerkve sv. Matere Božje, ki je bila nekoč
grajska kapela. Dostop do razvalin in cerkve je možen le peš, saj je zadnji del ceste v zelo slabem stanju.
Najprej sledimo kalvariji, ki vodi proti cerkvi, nato pa po poti okoli kope ali pa po strmih stopnicah.
|
Literatura: |
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v osrednji Sloveniji (II. Dolenjska) - Med Bogenšperkom in Mokricami", Založba Viharnik, Ljubljana, 2001, ISBN 961-6057-28-6
|
Kontaktni podatki: |
Kulturno turistični rekreacijski center Radeče
Ulica Milana Majcna 1
1433 Radeče
tel.: +386(0)3 56 87 941, +386(0)51 312 558
e-mail: info@ktrc.si
www.ktrc.si
|
nazaj
|
|
Nizka kopa zahodno od cerkve, kjer je bilo po vsej
verjetnosti locirano grajsko jedro
|
|
Ostanki zidovja na južni strani kope
|
|
|
|
Detajl zidave
|
|
Jugozahodni vogal razvalin
|
|
Zahodna stran kope je naravno prepadno
zavarovana
|
|
Severozahodni vogal razvalin
|
|
Vrh kope - nekdanja notranjost grajskega jedra
|
|
Grajsko jedro - pogled proti zahodu
|
|
Ostanki zidov na severni strani kope
|
|
|
|
|
|
Severovzhodni vogal razvalin
|
|
Ostanki oboda razvaljenega grajskega obzidja na južni strani
|
|
|
|
Vzhodni grajski jarek (?)
|
|
Pot, ki nas pripelje do lokacije gradu po vzhodni strani pobočja
|
|
Grajski hrib s cerkvijo, na levi kopa, kjer se nahaja
grajsko jedro; pogled z juga (primerjaj z Valvasor, Topographia, pogled z juga)
|
|
Razvalina gradu Žebnik, pogled z juga, bakrorez, J.V.Valvasor,
Topografija, ok. leta 1679
|
|
Razvalina gradu Žebnik, pogled z vzhoda, bakrorez, J.V.Valvasor,
Topografija, ok. leta 1679
|
|
Razvalina gradu Žebnik, pogled z zahoda, bakrorez, J.V.Valvasor,
Topografija, ok. leta 1679
|
|