Zbelovo (grad)
Plankenstein

12. stoletje

Grad Zbelovo se prvič izrecno omenja kot grad (Plankenstein vest) leta 1428, čeprav na podlagi arhitekturnih značilnosti njegov nastanek postavljamo v 12. stoletje. Zbelovski vitezi se v listinah pojavijo v 13. stoletju. Prvi med njimi, Walter de Wlancistaine, se omenja kot priča leta 1202, drugi, Ortolf (dominus Ortolfus de Blanchenstein), spet kot priča leta 1206. V listinah v zvezi z nekaterimi posli se omenjajo še Ortolfovi sinovi Rudolf, Henrik, Gotskalk in Ortolf II. Pozneje jih srečujemo zlasti kot dobrotnike samostana v Studenicah. Zbelovski vitezi so bili sprva ministerialci gospodov Konjiško-Rogaških, po letu 1283, ko so le-ti izročili svojo deželoknežjo posest Liechtensteinom z Muraua, pa ministerialci le teh. Po 14. stoletju na gradu srečujemo le še oskrbnike.
Liechtensteinom sta kot lastnika gradu okoli leta 1420 sledila Viljem in Janez Metz, med leti 1435-1580 pa je bil njegov gospodar deželni knez. V intervalu med leti 1439-1443 je bil v oblasti grofov Celjskih, po letu 1580 pa so vse do njegovega propada posedovali grofje Thurn.
Grad, čeprav majhen, je imel pomembno vlogo pri varovanju ceste, ki je držala iz Savinjske doline v Podravje, v ožini ob njegovem vznožju pa so pobirali mitnino. V njem je bil tudi sedež deželnega sodišča, katerega območje je natanko popisano v urbarju iz leta 1524. Kljub pomenu, ki si ga je gospoščina zlasti v 16. stoletju še povečala, pa je bil grad po oceni urbarja iz leta 1586 že skoraj zapuščen in brez pohištva, v 2. polovici 17. stoletja pa - sodeč po Vischerjevem bakrorezu - že povsem razvaljen.

Območje gradu občasno tudi uredijo, na kar opozarja napis v jedru.

Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Med Prekmurjem in porečjem Dravinje", Založba Park, Ljubljana, 1991, ISBN /
Kos, Dušan, Dr.: "Vitez in Grad", Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, ISBN 961-6500-82-1
Kontaktni podatki:
/
Spletne povezave:
GRAD ZBELOVO
Prireditve:
/
GPS koordinate:
N 46° 17.768' E 15° 31.590'

nazaj

Razvalinam gradu se približamo po zahodni strani kjer bomo najprej naleteli na ostanek obrambnega jarka, ki se vije severno ob gradu
Pogled na palas iz severo-zahodne smeri z vidnim zahodnim obzidjem
Jugo-zahodna stena, ki ima rahlo zaobljena vogala
Ko se je zahodnemu palasu pridružil še vzhodni stolp, so verjetno istočasno povišali še palas, na kar kaže sekundarna odebelitev sprva le meter debelih sten
Romanska zidava južnega obzidja
Jugo-vzhodni vogal obzidja
Zunanja severna stena vzhodnega stolpa in del dvorišča (na sredini je vidna sled o verjetno prislonjeni zidavi, razen če gre tu za sanacijski poseg)
Prvotni palas, ki ima na vzhodni steni ohranjeni še dve romanski lini
Severni šivan vogal palasa; na tem mestu so v času poznogotskih posegov iz severne smeri uredili nov vhod v grajsko jedro
Prva lina se nahaja na južnem delu stene in je na zunanji strani zaprta z kasneje prizidano steno
Zanimivo je to, da je bila lina zaprta iz zunanje strani z ozko dvoriščno steno a je iz notranje strani niso zazidali, čeprav je postala praktično neuporabna
Druga lina se nahaja ob romanskem portalu
Pogled na lino iz notranje strani
Prehod, ki je povezoval južni stanovanjski trakt z notranjim dvoriščem; Leta 1991 navaja Stopar obstoj poznogotskega podboja tega portala, ki ga sedaj pač ni več videti
severo-vzhodni vogal palasa
Odprtina v nadstropju severne stene palasa
Nadstropje jugo-vzhodnega vogala palasa
Jugo-zahodni vogal palasa
Romanski portal v palasu
Utor v severnem delu portala
Utor v južnem delu portala
Pogled na ostanke vzhodnega stolpa skozi notranje dvorišče
Lina v severni steni vzhodnega stolpa
Kraj Zbelovo
Grad Zbelovo na sekundarno kolorirani litografiji iz Stare Kaiserjeve suite, okoli leta 1830; grafični muzej Rogaška Slatina


nazaj