Grad Zbelovo se prvič izrecno omenja kot grad (Plankenstein vest) leta 1428, čeprav na podlagi arhitekturnih
značilnosti njegov nastanek postavljamo v 12. stoletje. Zbelovski vitezi se v listinah pojavijo v 13. stoletju. Prvi
med njimi, Walter de Wlancistaine, se omenja kot priča leta 1202, drugi, Ortolf (dominus Ortolfus de
Blanchenstein), spet kot priča leta 1206. V listinah v zvezi z nekaterimi posli se omenjajo še Ortolfovi sinovi
Rudolf, Henrik, Gotskalk in Ortolf II. Pozneje jih srečujemo zlasti kot dobrotnike samostana v Studenicah. Zbelovski
vitezi so bili sprva ministerialci gospodov Konjiško-Rogaških, po letu 1283, ko so le-ti izročili svojo deželoknežjo
posest Liechtensteinom z Muraua, pa ministerialci le teh. Po 14. stoletju na gradu srečujemo le še oskrbnike.
Liechtensteinom sta kot lastnika gradu okoli leta 1420 sledila Viljem in Janez Metz, med leti 1435-1580 pa je bil
njegov gospodar deželni knez. V intervalu med leti 1439-1443 je bil v oblasti grofov Celjskih, po letu 1580 pa
so vse do njegovega propada posedovali
grofje Thurn.
Grad, čeprav majhen, je imel pomembno vlogo pri varovanju ceste, ki je držala iz Savinjske doline v Podravje, v ožini
ob njegovem vznožju pa so pobirali mitnino. V njem je bil tudi sedež deželnega sodišča, katerega območje je natanko
popisano v urbarju iz leta 1524. Kljub pomenu, ki si ga je gospoščina zlasti v 16. stoletju še povečala, pa je bil grad
po oceni urbarja iz leta 1586 že skoraj zapuščen in brez pohištva, v 2. polovici 17. stoletja pa - sodeč po Vischerjevem
bakrorezu - že povsem razvaljen.
Območje gradu občasno tudi uredijo, na kar opozarja napis v jedru.
|
Literatura: |
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Med Prekmurjem in porečjem Dravinje", Založba Park,
Ljubljana, 1991, ISBN /
Kos, Dušan, Dr.: "Vitez in Grad", Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, ISBN 961-6500-82-1
|
nazaj
|
|
Razvalinam gradu se približamo po zahodni strani kjer bomo
najprej naleteli na ostanek obrambnega jarka, ki se vije severno ob gradu
|
|
Pogled na palas iz severo-zahodne smeri z vidnim zahodnim obzidjem
|
|
Jugo-zahodna stena, ki ima rahlo zaobljena vogala
|
|
Ko se je zahodnemu palasu pridružil še vzhodni stolp, so verjetno istočasno
povišali še palas, na kar kaže sekundarna odebelitev sprva le meter debelih sten
|
|
Romanska zidava južnega obzidja
|
|
Jugo-vzhodni vogal obzidja
|
|
Zunanja severna stena vzhodnega stolpa in del dvorišča (na sredini je
vidna sled o verjetno prislonjeni zidavi, razen če gre tu za sanacijski poseg)
|
|
Prvotni palas, ki ima na vzhodni steni ohranjeni še dve romanski lini
|
|
Severni šivan vogal palasa; na tem mestu so v času poznogotskih posegov
iz severne smeri uredili nov vhod v grajsko jedro
|
|
Prva lina se nahaja na južnem delu stene in je na zunanji strani zaprta
z kasneje prizidano steno
|
|
Zanimivo je to, da je bila lina zaprta iz zunanje strani z ozko dvoriščno steno
a je iz notranje strani niso zazidali, čeprav je postala praktično neuporabna
|
|
Druga lina se nahaja ob romanskem portalu
|
|
Pogled na lino iz notranje strani
|
|
Prehod, ki je povezoval južni stanovanjski trakt z notranjim
dvoriščem; Leta 1991 navaja Stopar obstoj poznogotskega podboja tega portala, ki ga sedaj pač ni več
videti
|
|
severo-vzhodni vogal palasa
|
|
Odprtina v nadstropju severne stene palasa
|
|
Nadstropje jugo-vzhodnega vogala palasa
|
|
Jugo-zahodni vogal palasa
|
|
Romanski portal v palasu
|
|
Utor v severnem delu portala
|
|
Utor v južnem delu portala
|
|
Pogled na ostanke vzhodnega stolpa skozi notranje dvorišče
|
|
Lina v severni steni vzhodnega stolpa
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Kraj Zbelovo
|
|
Grad Zbelovo na sekundarno kolorirani litografiji iz
Stare Kaiserjeve suite, okoli leta 1830; grafični muzej Rogaška Slatina
|
|