Vodriž (Puščavnikov grad)
Wiederdriess

14. stoletje

Vodriž je bil oglejski fevd, njegovi verjetno prvi lastniki Hebenstreiti pa so bili patriarhovi fevdniki v Slovenjem Gradcu. Leta 1335 je izpričan Ortolf Hebenstreit kot župnik pri sv. Martinu pri Slovenj Gradcu, leta 1340 in 1344 pa je bila Elizabeta Hebenstreit opatinja klarisinj v Mekinjah pri Kamniku. Rodovina je ščasoma pridobivala na veljavi, sa je imela že leta 1366 posestva v Dobrotni vasi, leta 1451 v Zgornji ložnici in leta 1476 v Konjicah. Vodriž je tipičen predstavnik t.i. ganerbnih gradov, kar pomeni, da je bilo hkrati v posesti gradu več vitezov. Prva listina, v kateri je omenjen grad, je hkrati eden temeljnih dokumentov za informacije o njegovi stavbni zgodovini: dne 5.aprila 1338 so si bratje Hebenstreit razdelili die vest ze dem Widerdriezz in sicer je dobil Henrik den awser turen mit dem dritten tail des vorhoffs, als er aws vermeckt ist (»zunanji stolp in tretji del - tretjino - prednjega dvorišča«), Bertold das haws (»hiša«) in Friderik den nider turen (»nižji/notranji stolp«). Prav tako so v listini zapisane dolžnosti in pravice solastnikov do souporabe in popravil cisterne, dvorišča in drugih delov gradu. Gospoščina je kasneje prešla na Henrika Vitanjskega, njegovi nečaki Evstahij Eberstreiter, Hans Winter, Viljem in njegov sin Moritz Metz pa so jo prodali vojvodi Frideriku mlajšemu in ta je grad - Widerdriez an dem Welan leta 1436 podelil v fevd Hansu Ungnadu. Hans je v posesti gospoščine tudi še leta 1443 in 1466, medtem ko je jurij Ungnad z Vodriža za Hansom Metzom leta 1458 posedoval bližnji grad Irštajn. Leta 1542 je Luka Gambs ocenil vrednost gradu na 500 funtov, gospostvo pa je takrat štelo 57 podložnikov.
Leta 1575 je grad v posesti Erazma Galla, ki ga kot lastnika Vodriža srečamo že leta 1564. Za njim si kot lastniki sledijo leta 1606 Hans Amman, pred letom 1629 Joahim Rues in leta 1681 njegovi dediči. Dne 14.julija 1727 je Jožefa Katarina Elizabeta, roj. baronica Teufenbach, prodala svojemu svaku Janezu Jožefu baronu Gabelkhovnu, možu svoje sestre, grad Vodriž. Pozneje so kot lastniki gospoščine izpričani leta 1784 Jožef Remšak, leta 1803 J.Conrad, leta 1815 Jurij Kometer, leta 1718 Dizma Popp in drugi. Sodeč po nagrobniku Marije Ane pl. Gabelkhoven, ki je 4.maja 1768 umrla na Vodrižu in je pokopana pri bližnji cerkvi sv. Miklavža, je grad tedaj še stal. Kdaj so grad opustili, ni znano.
Grad naj bi bil nekdaj tudi lovski dvor Celjskih grofov, leta 1766 pa naj bi pogorel, ko se je vžgala mast v kateri so kuharice pekle krofe. Blizu gradu je bilo tudi pokopališče, malo nižje pa grajski ribnik, kjer so stala tudi vešala.

Na razvalinah so pred leti začeli z obnovitvenimi deli, vendar so le-ta zastala, verjetno zaradi finančnih razlogov.

Legende
• do gradu vodi skrivni podzemni hodnik iz doline, katerega vhod je blizu kmeta Marovšeka
• v grajskih kleteh naj bi še bili skriti polni sodi vina in denar
• ime »Puščavnikov grad« je grad Vodriž dobil po Valentinu Podstenšku. Po tragični smrti ljubljene Anice je opustil vsako posvetno življenje in se kot puščavnik naselil v vodriških razvalinah. Postal je svet mož, tolažil je ljudi in jih zdravil s polaganjem rok; govorili so, da ima nadnaravne sposobnosti; ko mu je neznani zlobnež požgal bivališče na gradu, se je umaknil v čisto osamo, v eno izmed jam v Hudi luknji, kjer je kmalu zatem shiral in umrl

Dostop do razvalin
Iz mislinjske ali velenjske smeri sledimo oznakam za kraj Vodriž ali Šmiklavž, naprej pa oznakam za grad Vodriž. Nato imamo dve možnosti:
• iz doline se po (zelo) strmi poti približamo razvalinam z jugovzhodne strani
• položnejša pot do gradu vodi s severovzhodne smeri, s kmetije Prijolič

Besedilo in slike (če ni navedeno drugače): Aleš Hotko

Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Med Solčavskim in Kobanskim", Viharnik, Ljubljana, 1993, ISBN /
Makarovič, Gorazd: Etnolog - "Grad Vodriž - spomenik zgodnjegotske viteške stanovanjske kulture", Slovenski etnografski muzej, Ljubljana, 1991, ISBN /
Stopar, Ivan, Dr.: "Gradovi na Slovenskem", Cankarjeva založba, Ljubljana, 1987, ISBN /
Kontaktni podatki:
TIC Slovenj Gradec
Glavni trg 24
2380 Slovenj Gradec
Telefon: (02)88-12-116, (02)88-12-115
Faks: (02)88-12-117

E-pošta: tic@slovenjgradec.si
Spletna stran: www.slovenjgradec.si
Spletne povezave:
Vodriž - Puščavnikove koreninice (PDF dokument)
Puščavnikova pot
Grad Vodriž - spomenik zgodnjegotske viteške stanovanjske kulture (PDF dokument)
Prireditve:
Na zahodni strani kompleksa je jasa, kjer so klopi, prostor, primeren za piknike in tudi malo gledališče za predstave na prostem.
GPS koordinate:
N 46° 26.932' E 15° 05.587'

nazaj

Za lažjo predstavitev poskus rekonstrukcije nekdanje podobe danes razvaljenega gradu, pogled z jugozahoda; zgoraj desno je Bertoldova hiša (stolp), spodaj levo je Henrikov stolp (katerega sledov ni več) in v sredini, poleg Henrikovega stolpa še Friderikov stolp; na notranjem dvorišču, kjer je na rekonstrukciji vidna cisterna, se k severnem obzidju prislanja kasnejša kapela ("Gradovi na Slovenskem", risal Ivo Gričar)
Kadar dostopamo do gradu iz doline, so skrajna vzhodna stran kompleksa prvi ostanki razvaline Vodriž, ki jih vidimo
Zunanji, jugovzhodni vogal Bertoldove hiše (stolpa)
Vhod v Bertoldovo hišo v prvem nadstropju v južni steni stolpa; sedaj je vhod dosti nižje zaradi materiala, ki se je skozi leta in stoletja nabral ob stenah in v notranjosti gradu
Jugozahodni vogal in del zahodne stene Bertoldove hiše
Južna stran stolpa z vidnimi okenskimi odprtinami in portalom na sredini
Detajl šivanega jugozahodnega vogala Bertoldovega stolpa
Okenska odprtina v zahodnem delu Bertoldove hiše v prvem nadstropju v južni steni
Svetlobna lina, ki je osvetljevala kletne protore v Bertoldovi hiši, v pritličju južne stene; vidne so luknje, v katerih so morda bile rešetke
Vhodni portal Bertoldove hiše z notranje strani
Zgornji del portala je iz klesancev s posnetimi robovi
Prav tako imajo posnete robove notranji deli portala
Okenska odprtina s severni steni v prvem nadstropju (zahodna stran Bertoldove hiše)
Jugozahodni vogal v zahodnem delu Bertoldove hiše - vidni so deli obokov ali konzol
Pogled na vhodni portal z zahoda
Okenska odprtina v zahodni steni; na drugi strani je viden zunanji zid kapele
Odprtina, verjetno okenska, v severozahodnem vogalu Bertoldove hiše
Oboki v zahodnem delu hiše
Večja okenka odprtina nad portalom v drugem nadstropju v južni steni
Svetlobna lina, ki je osvetljevala kletne prostore
Svetlobna lina ob portalu, ki je osvetljevala vhodni prostor Bertoldove hiše
Okenske odprtine v severni steni, ki so prav tako osvetljevale vhodni prostor
Okno v južni steni skrajno vzhodnega dela Bertoldove hiše, vidijo se ostanki obokenske klopi in dveh dodatnih odprtin (ena v ostenju okna in ena nad oknom), katerih namembnost mi je neznana
Odprtina v ostenju okna
Odprtina nad oknom
Skrajna vzhodna stena Bertoldove hiše, vidna je okenska odprtina v prvem nadstropju in dve v drugem nadstropju stolpa
Detajl zidave Bertoldove hiše; zidava je značilna zgodnjegotska, kjer enakomerne lege makazujejo željo po plastenju, ki je še poudarjena s tankimi izravnalnimi plastmi iz majhnega kamenja
Vhod v ajželj v drugem nadstropju severne stene (Bertoldova hiša)
Prehod iz srednje v vzhodno stran v prvem nadstropju
Tramovnice v zahodni notranji steni Bertoldove hiše
Svetlobna lina nad portalom
Zahodna stena z okensko odprtino v nadstropju Bertoldove hiše, ki gleda proti kapeli
Zunanja, severna stena Bertoldove hiše
Vzhodna stena in severovzhodni vogal stolpa
Severna stena Bertoldove hiše in severno obzidje grajskega kompleksa
Konzole za ajželj v drugem nadstropju v severni steni Bertoldove hiše
Friderikova hiša (stolp), pogled z notranjega dvorišča z vzhodne smeri
Ohranjene gostke oknice v nadstropju iz večja okenska odprtina v drugem nadstropju Friderikovega stolpa
Ostanki vhodnega stolpiča, preko katerega je nekdaj bil vhod v Friderikov stolp na južni strani
Južna stran Friderikove hiše, spredaj so ostanki vhodnega stolpiča v hišo
Razvaljena zahodna stran Friderikove hiše; tukaj (pred Friderikovo hišo) je nekdaj stal Henrikov stolp, ki pa je že popolnoma razvaljen in ni več nobenih ostankov; spodaj desno so ostanki (delno obnovljeni) verjetno vhodnega stolpa v kompleks, kjer je bil tudi dvižni most preko sedaj zasutega obrambnega jarka
Notranjost (razvaljenega) zahodnega dela Friderikove hiše; v vzhodni steni vidimo v prvem nadstropju na levi strani pohištveno nišo, na desni prehod v sredni del hiše, v drugem nadstropju pa prehod, ki prav tako vodi v srednji del hiše
Severna stena hiše, na katero se naprej prislanja severno obzidje
Obnovljen prehod v drugem nadstropju, na levi strani je vhod v ajželj v drugem nadstropju
Vhod v ajželj v drugem nadstropju
Obnovljen prehod iz zahodnega v sredinski del stolpa v pritličju
Prehod in niša v prvem nadstropju
Romanski portal v prvem nadstropju, ki vodi iz srednjega dela v zahodni del Friderikove hiše
Gotski portal v pritličju, ki prav tako povezuje srednji in zahodni del hiše
Vhod v Friderikovo hišo v pritličju na južni strani; vhod v hišo je bil preko vhodnega stolpiča, nad portalom je svetlobna lina
Celotna južna notranja stran srednjega dela Friderikove hiše; v pritličju je vidna lina nad portalom, nad lino nastavki stopnic, ki so vodile v prvo nadstropje in svetlobna lina v prvem nadstropju, nad njo obok, ki je pokrival stopnišče in velika okenska odprtina v drugem nadstropju
Tramovnice za tramove, ki so ločevali pritličje in prvo nadstropje v Friderikovi hiši
Notranjost vhodnega stolpiča v Friderikovo hišo - njegov jugozahodni vogal
Svetlobna lina nad portalom v pritličju južne stene
Gotski okenski okvirji s posnetimi robovi v prvem nadstropju (stopnišče v južni steni)
Gotske oknice v južni steni Friderikove hiše
Ista svetlobna lina z notranje strani
Svetlobna lina s preklado v skrajni vzhodni steni - pritličje Friderikove hiše
Odprtine za nosilce vrat
Zalomljen skrajni zahodni del Friderikove hiše
Del stene, ki je vodil od vhodnega stolpiča na notranje dvorišče do Friderikove hiše in je ločeval notranje dvorišče od prednjega dvorišča in medzidja
Ostanki vhodnega stolpiča v Friderikovo hišo; vstop v stolpič je bil iz notranjega dvorišča
Južna stena Friderikove hiše z ohranjenimi gotskimi arhitekturnimi členi
Jugovzhodni zunanji vogal Friderikove hiše, kjer se vidi kako so vremenski vplivi načeli klesance iz konglomerata
Stik med severnim zunanjim obzidjem in severno steno Friderikove hiše; tu se vidi, da je bila Friderikova hiša (nižji stolp) prvi postavljen del gradu, ker se obzidje, ki nadaljuje severno steno kasnejše (vendar še vseeno iz istega časa) Bertoldove hiše (in se kasneje zalomi), naslanja na Friderikovo hišo
Severna stena Friderikove hiše (severozahodni vogal); v drugem nadstropju so vidne konzole ajžlja
Ostanki vhodnega stolpiča na notranje dvorišče - južna stran grajskega kompleksa
Edini ostanek kasnejše, vendar še vedno gotske kapele - vzhodna stena
Presek vzhodne stene kapele
Obok v vzhodni steni kapele, ki je bil zgrajen nad cisterno
Nadstropje kapele, kjer je vzhodna stena zalomljena - v 3/8 osmerokotnika, in okenska odprtina
Severno obzidje notranjega dvorišča, mesto, kjer se je kapela prislonila na obzidje
Pogled z zahoda proti notranjosti kapela
Pogled z mesta Friderikove hiše proti popolnoma zaraščenemu notranjemu dvorišču
Del notranjega dvorišča med Bertoldovo hišo in kapelo, kjer je bila (sedaj zasuta) cisterna
Ostanki stražarnice oz.vhodnega stolpa na shrajni zahodni strani kompleksa
Prostor z mini gledališčem in piknik prostorom na zahodni strani ob vznožju grajskega kompleksa
Ostanki severnega obzidja fotografirani z mesta severnega jarka - zahodni konec kompleksa
Severno obzidje - stik med Friderikovo hišo in obzidjem
Severno obzidje - Bertoldova hiša
Mesto severnega obrambnega jarka
Jasa ob vznožju gradu na vzhodni strani
G.M.Vischer, grad Vodriž, Topografija, okoli leta 1681; sledov zunanjega, renesančnega obzidja, ki ga vidimo na upodobitvi, ni več
Poskus 3D rekonstrukcije; avtor Rok Kranjc


nazaj