Vitanje (Novi/Krajnikov grad)
Weitenstein

14. stoletje

Novi vitanjski grad so pozidali relativno pozno, saj se prvič posredno omenja šele leta 1353 skupaj s starim gradom, ko je beseda o obeh utrdbah - paidevest, neposredno pa šele v urbarju vitanjske gospoščine iz leta 1404 kot nouum castrum Weitenstain. Tako kot stari grad je bil last krških škofov, na njem pa je gospodoval rod vitanjskih vitezov; ko je ta leta 1430 izumrl, so bili celo gradniki ali oskrbniki obeh gradov največkrat isti. Sčasoma, zlasti od 16. stoletja dalje, je novi grad v čedalje večji meri prevzemal vlogo gospodarskega in upravnega središča gospoščine, medtem ko so stari grad prepustili uničenju. Med gradniki nastopajo Auerji, Lindeški, Schrotti, Wagni, Gačniki in drugi. Stavbo so leta 1542 ob cenitvi premoženja ocenili na 600 funtov, torej šestkrat več kot stari grad, ki je bil tedaj že hudo opustel. A tudi novemu vitanjskemu gradu ni bilo dano, da bi nepoškodovan dočakal naš čas. 18. julija leta 1748 je vanj udarila strela in ga uničila, nakar ga niso več obnovili. Njegove upravnogospodarske funkcije je prevzel dvorec v trgu.
(citirano)

Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Med Prekmurjem in porečjem Dravinje", Založba Park, Ljubljana, 1991, ISBN /
Kontaktni podatki:
/
Spletne povezave:
Do Vitanja in na Stenico
Prireditve:
Območje razvalin ni primeren prireditveni prostor
GPS koordinate:
N 46° 22.751' E 15° 17.601'

nazaj

Stari Vitanjski grad, imenovan tudi Krajnikov grad leži vrh grebena zahodno od naselja
Pot do grajskega jedra se je vila tod mimo, kjer so stala tudi utrjena obzidna vrata
Če se razvalinam približamo iz severne strani, bomo najprej naleteli na del vhodnega obzidja, ki se drži severo-vzhodnega stolpa
Vzhodno obzidje sekundarno obzidje, ki je držalo od stolpa proti jugu
Vzhodna stena notranjega stolpa, ki je še edina ohranjena
Nadaljujemo južno, kjer je ohranjen del jugo-vzhodnega stolpiča in južno obzidje, ki se zaključi v jugo-zahodnem obrambnem stolpiču
Jugo-zahodni obrambni stolpič
V jugo-zahodnem obrambnem stolpiču bomo zasledili strelnice; ta gleda v zahodno smer
Ta strelnica varuje južni del
Lina v stolpu
Lina v steni severno od stolpa
Zahodno obzidje
Ostanki zahodnega stolpa
V grajskem jedru opazimo to vdrtino (mogoce nekoč cisterna?)
Razvaline skrajno severo-zahodno
Ostanek prečnega obzidja v severo-zahodnem delu grajske zasnove
Stanovanjski stolp; pogled iz vzhodne smeri
Pogled iz notranje, zahodne smeri
Stanovanjski stolp je bil podkleten; pogled na zasute kletne prostore
Druga odprtina v kletne prostore
Okno v stanovanjskem stolpu
Pogled na grajsko jedro iz južne smeri
Del pregradnega zidovja v zahodni steni
Severna stena notranjega južnega obrambnega stolpa
Severo-zahodni vogal južnega notranjega stolpa
Lina v zahodnem obzidju
Pogled na naselje Vitanje; vidna je druga vitanjska cerkev – Cerkev Marije Pomočnice iz 18. stoletja; cerkev je baročna in ima izredno bogat oltar, ki ga je naredil J.J. Mersi, slike v notranjosti pa slikar J.A. Strauss
Iz južnega pobočja gradu se nam odpre pogled na stari vitanjski grad; legenda pravi, da sta bila nekoč med seboj povezana z mostom
Vitanje z obema gradovoma; sekundarno kolorirana litografija iz Tagespost suite, okoli leta 1860; grafični muzej Rogaška Slatina
Vitanje, G.M. Vischer, Vitanjska gradova iz Knjige gradov, bakrorez, okoli leta 1681


nazaj