Novi vitanjski grad so pozidali relativno pozno, saj se prvič posredno omenja šele leta 1353 skupaj s starim gradom,
ko je beseda o obeh utrdbah - paidevest, neposredno pa šele v urbarju vitanjske gospoščine iz leta 1404 kot
nouum castrum Weitenstain. Tako kot stari grad je bil last krških škofov, na njem pa je gospodoval rod
vitanjskih vitezov; ko je ta leta 1430 izumrl, so bili celo gradniki ali oskrbniki obeh gradov največkrat isti. Sčasoma,
zlasti od 16. stoletja dalje, je novi grad v čedalje večji meri prevzemal vlogo gospodarskega in upravnega središča
gospoščine, medtem ko so stari grad prepustili uničenju. Med gradniki nastopajo Auerji, Lindeški, Schrotti, Wagni,
Gačniki in drugi. Stavbo so leta 1542 ob cenitvi premoženja ocenili na 600 funtov, torej šestkrat več kot stari grad,
ki je bil tedaj že hudo opustel. A tudi novemu vitanjskemu gradu ni bilo dano, da bi nepoškodovan dočakal naš
čas. 18. julija leta 1748 je vanj udarila strela in ga uničila, nakar ga niso več obnovili. Njegove upravnogospodarske
funkcije je prevzel dvorec v trgu.
(citirano)
|
Literatura: |
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Med Prekmurjem in porečjem Dravinje", Založba Park,
Ljubljana, 1991, ISBN /
|
Prireditve: |
Območje razvalin ni primeren prireditveni prostor
|
nazaj
|
|
Pot do grajskega jedra se je vila tod mimo, kjer so stala tudi
utrjena obzidna vrata
|
|
Če se razvalinam približamo iz severne strani, bomo najprej naleteli
na del vhodnega obzidja, ki se drži severo-vzhodnega stolpa
|
|
Vzhodno obzidje sekundarno obzidje, ki je držalo od stolpa proti
jugu
|
|
Vzhodna stena notranjega stolpa, ki je še edina ohranjena
|
|
Nadaljujemo južno, kjer je ohranjen del jugo-vzhodnega stolpiča in južno
obzidje, ki se zaključi v jugo-zahodnem obrambnem stolpiču
|
|
Jugo-zahodni obrambni stolpič
|
|
V jugo-zahodnem obrambnem stolpiču bomo zasledili strelnice; ta
gleda v zahodno smer
|
|
Ta strelnica varuje južni del
|
|
Lina v stolpu
|
|
Lina v steni severno od stolpa
|
|
Zahodno obzidje
|
|
Ostanki zahodnega stolpa
|
|
V grajskem jedru opazimo to vdrtino (mogoce nekoč cisterna?)
|
|
Razvaline skrajno severo-zahodno
|
|
Ostanek prečnega obzidja v severo-zahodnem delu grajske
zasnove
|
|
Stanovanjski stolp; pogled iz vzhodne smeri
|
|
Pogled iz notranje, zahodne smeri
|
|
Stanovanjski stolp je bil podkleten; pogled na zasute kletne
prostore
|
|
Druga odprtina v kletne prostore
|
|
Okno v stanovanjskem stolpu
|
|
Pogled na grajsko jedro iz južne smeri
|
|
Del pregradnega zidovja v zahodni steni
|
|
Severna stena notranjega južnega obrambnega stolpa
|
|
Severo-zahodni vogal južnega notranjega stolpa
|
|
Lina v zahodnem obzidju
|
|
Pogled na naselje Vitanje; vidna je druga vitanjska cerkev –
Cerkev Marije Pomočnice iz 18. stoletja; cerkev je baročna in ima izredno bogat oltar, ki ga je naredil J.J. Mersi,
slike v notranjosti pa slikar J.A. Strauss
|
|
Iz južnega pobočja gradu se nam odpre pogled na stari vitanjski
grad; legenda pravi, da sta bila nekoč med seboj povezana z mostom
|
|
Vitanje z obema gradovoma; sekundarno kolorirana
litografija iz Tagespost suite, okoli leta 1860; grafični muzej Rogaška Slatina
|
|
Vitanje, G.M. Vischer, Vitanjska gradova iz Knjige
gradov, bakrorez, okoli leta 1681
|
|