Novi vitanjski grad so pozidali relativno pozno, saj se prvič posredno omenja šele leta 1353 skupaj s starim gradom, ko je beseda o obeh utrdbah - paidevest, neposredno pa šele v urbarju vitanjske gospoščine iz leta 1404 kot nouum castrum Weitenstain. Tako kot stari grad je bil last krških škofov, na njem pa je gospodoval rod vitanjskih vitezov; ko je ta leta 1430 izumrl, so bili celo gradniki ali oskrbniki obeh gradov največkrat isti. Sčasoma, zlasti od 16. stoletja dalje, je novi grad v čedalje večji meri prevzemal vlogo gospodarskega in upravnega središča gospoščine, medtem ko so stari grad prepustili uničenju. Med gradniki nastopajo Auerji, Lindeški, Schrotti, Wagni, Gačniki in drugi. Stavbo so leta 1542 ob cenitvi premoženja ocenili na 600 funtov, torej šestkrat več kot stari grad, ki je bil tedaj že hudo opustel. A tudi novemu vitanjskemu gradu ni bilo dano, da bi nepoškodovan dočakal naš čas. 18. julija leta 1748 je vanj udarila strela in ga uničila, nakar ga niso več obnovili. Njegove upravnogospodarske funkcije je prevzel dvorec v trgu.
(citirano)