Vipavski Križ, nekdaj Sv. Križ se kot naseldbina prvič pisno omenja leta 1030 zaradi že takrat
obstoječe cerkve sv. Križa. Hrib na katerem leži
vas je bil naseljen že v predrimskih časih. Leta 1482 so naseldbino zaradi grozeče turške nevarnosti
utrdili z obročem obzidja. Grad se prvič neposredno omenja leta 1535, čeprav lahko ponekod zasledimo podatek,
da je bil pozidan že konec 15. stoletja, skupaj z obzidjem - utrjenim Taborom.
Nadaljne utrjevanje naselja so pospešile vojne med Habsburžani in Benečani. Habsburžani, ki so nasledili goriške
grofe, so ga zastavili grofu Vitu della Torre, sinu prvega svetokriškega grofa Ivana Feba. Vitov sin Franc,
z nemškim vzdevkom grof Thurn iz Sv. Križa, pa je nato, ko je postal goriški deželni glavar, leta 1547
prodal gospoščino svojemu sorodniku Ahacu iz pliberške veje grofov Thurnov.
Leta 1589 preide grad spet v posest svetokriških Torrejev - Thurnov, ti pa so ga leta 1605 prodali
grofom Attemsom, ki so ga obdržali v nasledjih stoletjih. Ko so leta 1809 Vipavsko dolino zasedli Francozi,
so Attemsi Križ za nekaj časa zapustili in se kasneje spet vrnili. Kmalu po vrnitvi so pričeli posestva
odprodajati. Zadnji graščak Kristijan Karel Nikolaj Attems je leta 1842, ko se je preselil v Furlanijo,
stavbo zapustil. Leta 1885 je le približno šestino odkupil tedanji šolski zalog - sklad in ga prezidal v šolo,
ki še vedno deluje.
Svetokriški grad je pozidan po italijanskih vzorih, ki črpajo svoje pobude neposredno iz antične tradicije.
Oblikovan je kot nizek, someren renesančni kastel s štirimi enonadstropnimi stanovanjskimi trakti in štirimi
mogočnimi okroglimi stolpi - rondelami na vogalih, ki s svojo višino ne presegajo višine ostale gradnje. Take
oblikovno čiste in v sorazmerjih skladne renesančne kastelne stavbe ne srečamo nikjer več na Slovenskem. Grad, ki
se nam spričo svojih masivnih stolpov - v pritličju so debeli približno dva metra - kaže na zunaj kot
tipična utrdba, pa je ob vstopu v dvorišče videti kot dvorec, saj krila z razvrstitvijo in značajem svojih
oken in drugih odprtin v ničemer niso utrdbenega značaja; nasprotno, vse govori o udobju in razkošju
življenja njegovih nekdanjih prebivalcev.
|
Literatura: |
Stopar, Ivan, Dr.: "Gradovi na Slovenskem", Cankarjeva založba, 1987, ISBN 86-361-0280-4
|
Kontaktni podatki: |
Vipavski Križ
Vipavski križ 1b, 5270 Ajdovščina
predsednik KS: Peter JEŽ
Tel: 364 77 96, 041 642 235
|
nazaj
|
|
Vhodni rusticirani portal v novejšem delu obzidja z letnico 1613
|
|
Jugo-zahodna bastija; opazimo lahko, da so pritličja poševna in
so na vrhu zamejena s polkrožnimi kamnitimi profili
|
|
Vhodna fasada vzhodnega trakta, ki je v spodnjem delu izdelana iz lepo
rezanih kamnov; viden je utor v katerega je sedel dvižni most, kadar so ga potegnili navzgor; pred fasado se je nahajal obrambni jarek
|
|
Grajsko dvorišče z vodnjakom; pogled proti vzhodu
|
|
Južni trakt
|
|
Baročni vodnjak - cisterna, ki sporoča, da je Eleonora pl. Attems podala
žejnemu gradu vodo; kronogram da letnico 1758
|
|
Edini obnovljeni, severni trakt v katerem se danes nahaja šola;
lepo so vidna okrogla okenca - okulusi, ki nastopajo na vseh traktih
|
|
Vhod v kletne prostore pod severo-zahodno bastijo; v traktu naj bi
se nahajali tudi podkletni prostori
|
|
Obokan prostor, na koncu vrata, ki vodijo v ostale kletne prostore, ki
so verjetno povezani z vhodom na drugi strani severnega trakta (glej naslednjo sliko)
|
|
Zahodni vhod v kletne prostore pod severnim traktom
|
|
Svetlobna lina v pritličju severo-vzhodne bastije
|
|
Vzhodni trakt
|
|
Jugo-vzhodna poraščena bastija s strelno lino na dnu
|
|
Novejši prehod skozi vzhodni trakt, ki vodi na manjše otroško igrišče
|
|
Severo-vzhodna bastija
|
|
Okno v severo-vzhodni bastiji
|
|
Strelnica v pritličju, ki predstavlja nekaj edinstvenega; opremljena
je z v kamenite klade vklesanimi otori za zapahe s katerimi so lahko strelnico zaprli, ko ni bila v rabi
|
|
Fasada obnovljenega severnega trakta
|
|
Južni trakt
|
|
Zahodni trakt z vidnim prvotnim vhodom v grad
|
|
Prvotni vhod z vidnimi sledovi dodatnih vrat s katerimi so
še dodatno zavarovali dostop v grad
|
|
Pri vhodu v samostan v steno vzidan grb grofov Thurnov
|
|
Kapucinski samostan (leta 1634 ga je dal sezidat grof Friderik
Attems), ki leži jugo-zahodno od gradu
|
|
Grad s svojim južnim obrambnim nasipom z obzidjem
|
|