Vipavski Križ (grad)
Kreutz

16. stoletje

Vipavski Križ, nekdaj Sv. Križ se kot naseldbina prvič pisno omenja leta 1030 zaradi že takrat obstoječe cerkve sv. Križa. Hrib na katerem leži vas je bil naseljen že v predrimskih časih. Leta 1482 so naseldbino zaradi grozeče turške nevarnosti utrdili z obročem obzidja. Grad se prvič neposredno omenja leta 1535, čeprav lahko ponekod zasledimo podatek, da je bil pozidan že konec 15. stoletja, skupaj z obzidjem - utrjenim Taborom.
Nadaljne utrjevanje naselja so pospešile vojne med Habsburžani in Benečani. Habsburžani, ki so nasledili goriške grofe, so ga zastavili grofu Vitu della Torre, sinu prvega svetokriškega grofa Ivana Feba. Vitov sin Franc, z nemškim vzdevkom grof Thurn iz Sv. Križa, pa je nato, ko je postal goriški deželni glavar, leta 1547 prodal gospoščino svojemu sorodniku Ahacu iz pliberške veje grofov Thurnov. Leta 1589 preide grad spet v posest svetokriških Torrejev - Thurnov, ti pa so ga leta 1605 prodali grofom Attemsom, ki so ga obdržali v nasledjih stoletjih. Ko so leta 1809 Vipavsko dolino zasedli Francozi, so Attemsi Križ za nekaj časa zapustili in se kasneje spet vrnili. Kmalu po vrnitvi so pričeli posestva odprodajati. Zadnji graščak Kristijan Karel Nikolaj Attems je leta 1842, ko se je preselil v Furlanijo, stavbo zapustil. Leta 1885 je le približno šestino odkupil tedanji šolski zalog - sklad in ga prezidal v šolo, ki še vedno deluje.

Svetokriški grad je pozidan po italijanskih vzorih, ki črpajo svoje pobude neposredno iz antične tradicije. Oblikovan je kot nizek, someren renesančni kastel s štirimi enonadstropnimi stanovanjskimi trakti in štirimi mogočnimi okroglimi stolpi - rondelami na vogalih, ki s svojo višino ne presegajo višine ostale gradnje. Take oblikovno čiste in v sorazmerjih skladne renesančne kastelne stavbe ne srečamo nikjer več na Slovenskem. Grad, ki se nam spričo svojih masivnih stolpov - v pritličju so debeli približno dva metra - kaže na zunaj kot tipična utrdba, pa je ob vstopu v dvorišče videti kot dvorec, saj krila z razvrstitvijo in značajem svojih oken in drugih odprtin v ničemer niso utrdbenega značaja; nasprotno, vse govori o udobju in razkošju življenja njegovih nekdanjih prebivalcev.

Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: "Gradovi na Slovenskem", Cankarjeva založba, 1987, ISBN 86-361-0280-4
Kontaktni podatki:
Vipavski Križ
Vipavski križ 1b, 5270 Ajdovščina
predsednik KS: Peter JEŽ
Tel: 364 77 96, 041 642 235
Spletne povezave:
Vipavski Križ
Vipavski Križ - zgodovina kraja in župnije
Prireditve:
?
GPS koordinate:
N 45° 52.832' E 13° 51.773'

nazaj

Naselje Vipavski Križ na lahki vzpetini z vidnim gradom levo
Vhodni rusticirani portal v novejšem delu obzidja z letnico 1613
Jugo-zahodna bastija; opazimo lahko, da so pritličja poševna in so na vrhu zamejena s polkrožnimi kamnitimi profili
Vhodna fasada vzhodnega trakta, ki je v spodnjem delu izdelana iz lepo rezanih kamnov; viden je utor v katerega je sedel dvižni most, kadar so ga potegnili navzgor; pred fasado se je nahajal obrambni jarek
Grajsko dvorišče z vodnjakom; pogled proti vzhodu
Južni trakt
Baročni vodnjak - cisterna, ki sporoča, da je Eleonora pl. Attems podala žejnemu gradu vodo; kronogram da letnico 1758
Edini obnovljeni, severni trakt v katerem se danes nahaja šola; lepo so vidna okrogla okenca - okulusi, ki nastopajo na vseh traktih
Vhod v kletne prostore pod severo-zahodno bastijo; v traktu naj bi se nahajali tudi podkletni prostori
Obokan prostor, na koncu vrata, ki vodijo v ostale kletne prostore, ki so verjetno povezani z vhodom na drugi strani severnega trakta (glej naslednjo sliko)
Zahodni vhod v kletne prostore pod severnim traktom
Svetlobna lina v pritličju severo-vzhodne bastije
Vzhodni trakt
Jugo-vzhodna poraščena bastija s strelno lino na dnu
Novejši prehod skozi vzhodni trakt, ki vodi na manjše otroško igrišče
Severo-vzhodna bastija
Okno v severo-vzhodni bastiji
Strelnica v pritličju, ki predstavlja nekaj edinstvenega; opremljena je z v kamenite klade vklesanimi otori za zapahe s katerimi so lahko strelnico zaprli, ko ni bila v rabi
Fasada obnovljenega severnega trakta
Južni trakt
Zahodni trakt z vidnim prvotnim vhodom v grad
Prvotni vhod z vidnimi sledovi dodatnih vrat s katerimi so še dodatno zavarovali dostop v grad
Pri vhodu v samostan v steno vzidan grb grofov Thurnov
Kapucinski samostan (leta 1634 ga je dal sezidat grof Friderik Attems), ki leži jugo-zahodno od gradu
Grad s svojim južnim obrambnim nasipom z obzidjem


nazaj