Turn v Brestanici (Spodnji rajhenburški grad)
Turm

13. stoletje

Zgodovinski viri o nastanku dvorca niso raziskani, ime Flisov grad, po katerem je ta tudi znan, pa izvira od nekdanjega lastnika. Pripovedka govori o dveh sovražnih bratih, katerih eden naj bi posedoval gornji, drugi dolnji rajhenburški grad. Lastniki Turna so bili v preteklosti zatrdno tudi lastniki starega gradu Rajhenburg, čeprav v literaturi o tem ni podatkov. Danes je v delno že razsuti stavbi še nekaj stanovanj.

Najstarejši del zasnove, mogočna pravokotna stavba, ki leži ob cesti, kaže znotraj v svojem spodnjem delu, v pritličju in v nadstropju, vse značilnosti romanske zidave, a brez vseh drugih sočasnih arhitekturnih detajlov. Vendar ob današnjem poznavanju okoliščin vse kaže, da to niso ostanki nekdanjega Šperenberka. Vsiljuje se domneva, da gre za ostanke nekdanjega gospodarskega poslopja ali skladišča, kakršnega na tej pomembni pristaniški postaji ob Savi lahko morda že tistihdob pričakujemo. Če odštejemo zidavo v njegovem spodnjem delu pa kaže trakt v svoji današnji podobi renesančno-baročen značaj. Stara okna s kamnitimi renesančnimi okviri so ohranjena na dvoriščni strani - dve med njimi sta dvojni in oblikovani kot bifori. Na dvoriščni strani je ohranjen tudi polkrožno sklenjen kamniti portal z ostrimi robovi. Na zunanjih straneh trakta, ki je za vedutno fiziognomijo dvorca najodličnejši, so okenske odprtine recentno povečane (opečna polnila ob oknih). V vrhnjem nadstropju trakta so ohranjene kamnitne konzole, na katerih so nekoč počivali stropi. Stolpič, ki se drži trakta, so sodeč po značaju portala, pozidali v 2. polovici 16. ali 1. polovici 17. stoletja, saj vidimo na Vischerjevem bakrorezu Turn že v njegovi današnji podobi.

Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Med Kozjanskim in porečjem Save", Viharnik, Ljubljana, 1993, ISBN 961-6057-00-6
Kontaktni podatki:
/
Spletne povezave:
/
Prireditve:
/
GPS koordinate:
N 46° 14.249' E 15° 15.329'

nazaj

Najstarejši del predstavlja ta stanovanjski trakt ob cesti; mogočna pravokotna, trinadstropna stavba
Kot je vidno, je stavba ohranjena le v obodnih stenah (notranje stene in pode je rudnik Senovo po vojni odstranil)
V renesančni dobi so k veliki stavbi prizidali stolpič z danes neohranjeno kapelo v nadstropju, ki ima na zunanji strani nad prvim nadstropjem oktogonalno prirezane stene in je bil nekdaj poslikan
Stolp ima v pritličju veliko, križnogrebenasto obokano vežo, v katero drži polkrožen portal iz peščenjaka s posnetimi robovi
Grajsko zasnovo sestavljajo trinadstropni vhodni stolp in štirje samostojni stanovanjski trakti, ki obdajajo arkadirano dvorišče; stanovanjski trakti, obrnjeni proti Savi, so enonadstropni
Grad Rajhenburg, G. M. Vischer, Topographia ducatus Stiriae, bakrorez, okoli leta 1681


nazaj