Trilek (dvor, dvorec)
Trilleck

16. stoletje

Dvorec Trilek je nastavil ob starodavni in strateško pomembni cestni povezavi, ki vodi iz Vipavske doline čez Col in Hrušico proti Ljubljanski kotlini. Lokacija, na kateri je nastala ž grajska stavba, je bila poseljena že v prazgodovini, še zlasti v obdobju rimskega cesarstva. V poznem srednjem veku je na tej lokaciji nastal dvor z mitnico, v 17. stoletju pa sedanji dvorec. Valvasor je poročal, da je dobila grajska stavba ime Trilek po lastnikih, gospodih von Trilleck, slovensko ime Podkraj pa zaradi lege pod krajem. Še pred tem se je stavba imenovala Hofstatt na Colu.
Med prvimi lastniki se omenja Adam Triller, ki je dvor okoli leta 1600 zakupil od nadvojvode Karla, po smrti pa je prešel v roke njegovemu sinu Niklasu. Leta 1620 je cesar Friderik II. Niklasu Trillerju podelil v fevd še nekaj posesti v Zagoliču nad Podkrajem. Trillerji so si predvsem zaradi donosne mitnice postopoma pridobili veliko premoženje in so najbrž okoli sredine 17. stoletjaprejeli pravico do uporabe plemiškega naslova baroni von Trilleck ali Trillegkh, leta 1674 pa so bili povzdignjeni med grofe. Ko so mitničarji Trillerji dobili plemiški naslov pl. Trilleck, se je preimenoval tudi dvor oziroma dvorec in dobil ime Trilek. Po letu 1630 je bilo gospostvo z dvorcem v posesti Jurija Andreja pl. Trillecka, po njegovi smrti leta 1671 je celotno posest podedoval njegov brat Janez Friderik grof pl. Trilleck, ki je bil lastnik Trileka v času nastanka Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske. Njegova nečakinja Katarina Elizabeta, ki se je leta 1685 poročila z Volfom Engelbertom grofom Auerspergom, je ta ž doto dobila del premoženja gospostva. Pozneje je bil dvorec v posesti Jurija Andreja II. Trillerja pl. Trillecka, ki je kot zadnji moški potomec te rodovine umrl leta 1710. Ko se je družbeni položaj pripadnikov rodovine Trilleck v drugi četrtini 17. stoletja močno povečal, so si za osrednjo rezidenco izbrali leta 1641 kupljeni mogočni grad v Ribnici in od tam vplivali tudi na gradnjo znamenite romarske cerkve v Novi Štifi. Dvorec Trilek je imel od takrat poleg vloge sedeža gospodarstva predvsem simbolno vlogo izvorne grajske stavbe rodovine.
Po izumrtju rodovine grofov Trilleck na začetku 18. stoletja je dvorec izgubil simbolno vlogo matične grajske stavbe in je ostal le še središče gospostva. Sredi 18. stoletja se je kot njegov lastnik omenjal Franc Bernard grom Lamberg, ki je leta 1756 posest prodal Antonu Ludviku pl. Abramsbergu. Leta 1786 je gospostvo z dvorcem podedoval njegov sin Vincenc Karel pl. Abramsberg in ga leta 1832 izročil svojemu sinu Vincencu Jožefu pl. Abramsbergu. Abramsbergi so živeli v dvorcu v Šturjah pri Ajdovščini, Trilek pa je bil le sedež gopostva. Ko je po letu 1848 posestvo zašlo v denarne težave, ga je kupil Franc Schiwitz pl. Schiwitzhofen s Podbrja. Del posesti pa je očitno še ostal v lasti rodovine Abramsberg. Tako se je po smrti Schiwitzhofna vnel spor med njegovimi dediči in Ivano pl. Abramsberg za del trileške posesti s pristavo v Zagoliču. Sodišče je leta 1872 prisodilo pristavo Abramsbergovi. Slabo gospodarjenje in drobljenje trileške posesti pa sta to vodila v propad. Leta 1880 je bila posesti zaradi stečaja razprodana na dražbi. Dvorec je kmalu zatem začel naglo propadati. Zapisi v knjigi Postojinsko okrajno glavarstvo iz leta 1889 je tako poročal, da je grad Trilek, ki ga ljudje imenujejo Stari grad, deloma že v razvalinah. Kapela sv. Notburge, ki je stala na nasprotni strani ceste, je bila že nekaj let podrta. Dvore je bil takrat v lasti domačina G. Božiča. Že pred prvo svetovno vojno je bl večji del stavbe brez strehe. Leta 1914 je kranjski deželni konservator France Stele posredoval, ker so hoteli ostanke dvorca uporabiti za kamnolom. Ugotavljal je, da je razvalina zaradi svoje lege veličastna, zato je predlagal, da jo odkupi država. Izbruh prve svetovne vojne je nato preprečil odstranitev razvalin, ki pa so ostale v zasebni lasti in še naprej postopoma propadale. Okoli leta 1980 je pogorela streha nad vzhdodnim traktom dvorca, ki je bil do takrat poleg osrendjega stolpa edini še pokriti stavbni del. Spomeniški družbi je pozneje uspelo zaustaviti le propad stolpa, ki je leta 1988 dobil novo kamnito streho in armiranobetonske stropne konstrukcije v notranjščini.

Literatura:
Sapač, Igor: "Grajske stavbe v zahodni Sloveniji - I. Zgornja Vipavska dolina, Viharnik, Ljubljana, 2008, ISBN 978-961-6057-67-7
Kontaktni podatki:
/
Spletne povezave:
/
Prireditve:
/
GPS koordinate:
N 45° 52.54' E 13° 59.23'

nazaj

Pogled na dvorec Trilek z jugo-zahodne smeri
Dvorec se nahaja ob starodavni cesti, ki vodi iz Vipavske doline čez Col proti Ljubjanjski kotlini
Vse sestavine zasnove razen zahodnega stolpa so razvaljene, a v okviru obodnih zidov deloma še segajo do svoje prvotne višine
Dvonadstropni stolp s podstrešno poletažo je zgrajen na kvadratnem tlorisu; prekriva ga strma štirikapna kamnita streha, ki se opira na konzolni venec pod napuščem
Njegovi vogali so zgrajeni iz velikih klesancev; zidove predirajo manjpe kvadratne zamrežene okenske odprtine s kamnitimi okviri
V njegovi notranjosti je pritličje križno obokano
Zaprta okenska odprtina v pritličju stolpa
Kovinska vratca, ki zapirajo okno
Prostori v stolpu so bili dostopni iz zahodnega trakta
Dvoriščna in južna stena zahodnega trakta sta v veliki meri razvaljeni, jugovzhodni vogal in prizidek ob južni fasadi pa sta do tal podrta
Severni zid še sega do vrha prvega nadstropja in je na sredini stopničasto zalomljen; v zalomu je lociran glavni vhod v dvorec
Desno od vhoda je v severnem dvoriščnem zidu ozka pravokotna strelnica
Vzhodni trakt je bil do okoli leta 1980 še pokrit s položno korčasto trikapno streho; njegovi obodni zidovi še segajo do nekdanje višine
Okna v pritličju so kvadratna, zamrežena in ujeta v kamnite okvire s profiliranimi prekladami
Notranjost vzhodnega trakta (severni del)
Notranjost vzhodnega trakta (južni del)
Dvoriščna fasada razvaljenega vzhodnega trakta
V pritličje vodi širok polkrožno sklenjen portal z močnima bazama, ki nosi na loku napis 16 AT / ZT 39 (Andreas Triller zu Trillegkh)
Verjetno ostanki portala v notranjosti vzhodnega trakta
Razvaljena predelna stena znotraj vzhodnega trakta
Okenske odprtine v južni steni vhodnega trakta
Dimnična tuljava sredi trakta
Prislonjena zidava severne stene k vzhodnemu traktu
Vzhodno in zahodno od dvorca sta še vidni, predelani pomožni pravokotni stavbi
Pogled nad vzhodni del Vipavske doline
Trilek v Valvasorjevi Skicni knjigi
Trilek leta 1913; foto: France Stele (INDOK)


nazaj