Trebnje (stolp, dvor, dvorec)
Treffen

14. stoletje

V Trebnjem je sicer že leta 1163 posredno izpričana prafara in leta 1351 trg, vendar se tamkajšnji dvor prvič omenja šele leta 1386 kot tuern ze Treuen in potlej leta 1436 kot turn zu Trefen mit dem purkchstal vnd dem pawhof. Dvor naj bi, kot trdi Valvasor, pozidal neki grof Trebanjski s Koroške in to že okoli leta 1000, kar pa utegne biti sporno. Grofje Trebanjski so namreč svoj na temeljih starega karolinškega dvora pozidani, v 15. stoletju razdejani grad severno od Beljaka že leta 1163 izročili Ogleju, potem pa se do konca 14. stoletja le še sporadično omenjajo. Gledano v tej luči je bil morda tudi leta 1243 v neki gornjegrajski listini kot priča brez vsakega predikata omenjeni Vlricus de Treuen le oglejski ministerial z našega dvora, ki je na poti v Gornji grad spremljal trebanjskega župnika Alberta, ne pa grof iz nekdaj imenitne, po koroškem gradu imenovane plemiške rodovine.

Med poznejšimi lastniki dvorca navaja Valvasor grofe Ortenburške, Celjane in Habsburžane, v novem veku pa gospode Svibenjske, Gallenberge in Sauerje. Vendar pa je to že čas, ko o posestni zgodovini dvora spregovorijo ohranjeni dokumenti. Z začetkom 17. stoletja so se vrstili lastniki: leta 1601 Gabrijel Križanič, leta 1652 Jurij Jankovič, leta 1679 Wolf Konrad Jankovič, leta 1685 Matej Kowatschitsch pl. Schmiedhofen, mitničar na deželni mitnici na Jesenicah in na cesarski mitnici na Colu - cesar Leopold I. ga je povzdignil v plemiški stan in mu podelil posebno milost, da se je smel pisati Kouatschich von Schmidhofen. Leta 1699 je dvorec odkupil Stiški samostan, leta 1731 pa od njega Jankoviči. Leta 1734 postane lastnik Jožef Mihael pl. Wallensberg, leta 1767 mu sledi sin Filip. Leta 1799 kupi gospostvo Janez Nepomuk Baraga, ki mu leta 1812 sledi sin Friderik Baraga. Leta 1824 postane njegov lastnik Friderikov svak Jožek Gressel, ki leta 1842 prepusti gospostvo svoji ženi Amaliji. Leta 1860 jima sledi sin Karel Gressel, nato leta 1863 njegova udova Marija, leta 1896 Matija Hočevar, poštni mojster v Velikih Laščah, in ljubljanski trgovec Franc Hreh. Pred zadnjo vojno je dvorec posedoval Čeh dr. ing. Evgen Šoulavy, po njej so v nacionalizirani stavbi namestili stanovalce. V dvorcu se socialna stanovanja nahajajo še danes.

Gospa Rajčevič - soseda, ki živi v hiši ob dvorcu - mi je povedala, da je dvorec že lep čas naprodaj in da ima za sabo že eno neuspelo prodajo. Sedanja lastnica - dedinja, živeča v Italiji, s štirimi otroci, je menda zainteresiranemu kupcu iz tujine (menda iz Anglije) ponudila previsoko odkupno ceno. Okoliški prebivalci močno upajo, da bo dvorec čimprej prodan in urejen, saj trenutno ni ničemur podoben. Dvorec še vedno čaka na svojega novega lastnika, ki bi ga popeljal v lepše čase.

Nemalokdaj naletimo na posestih državne lasti, v katerih se še vedno nahajajo socialna stanovanja, na veliko začudenje ob prihodu obiskovalcev, ki se zanimajo zgolj za kulturno dediščino. Neprijeten občutek, ki ga obiskovalcem vsiljujejo stanujoči, le te odvrne od nadaljnega raziskovanja notranjih prostorov. Tokrat ni bilo nič drugače, zato bom opise notranjih prostorov povzel po Stoparju.

Trebanjski dvorec, pozidan na delno izravnani terasi nad strugo Temenice, je imel v srednjem veku obliko zidanega, neutrjenega stolpa, vendar nadrobnosti o njegovi prvotni podobi niso znane. Današnjo grajsko stavbo oblikujejo štirje enonadstropni bivalni trakti, ki oklepajo pravokotno notranje dvorišče. Na treh vogalih je zasnova okrepljena s stolpi.
Ob kamnitih stopnicah bomo naleteli na plastiko antičnega leva, ki so bile nekdaj zelo v modi. V Trebnjem je bila namreč tudi rimska postojanka Preatorium Latobicorum. Antične leve najdemo po Sloveniji se ob Gozdnem dvoru pri Celju, v Komendi v Polzeli, na Starem gradu pri Pobočju blizu Kostanjevice in morda še kje.

V grajsko notranjščino vstopimo skozi prostorno, grebenasto obokano vežo z baročnima portaloma ne levi in desni, ki nas pripelje na notranje, z arkadami obdano dvorišče. Arkade so na njegovi levi, severni strani šestosne, vendar le pritlične in oprte na slope - skozi četrti, nekoliko višji arkadni lok vstopimo na stopnišče, ki nas popelje v nadstropje. Tu je na dvoriščni strani trojica oken, poudarjenih s profiliranimi karnisami in policami.
Šestosne so tudi arkade začelnega, vzhodnega trakta. V pritličju so spet oprte na močne zidane slope, vendar so ti postavljeni v presenetljivo širokih razmakih, tako da so loki med njimi močno potlačeni, nikar polkrožni. V svojem južnem delu so zazidani, v polnilih so okna. V nadstropju opirajo arkade okrogli, kamnitni stebriči, postavljeni na parapetno zidano ograjo s profiliranimi policami. Stebriči si sledijo v istem ritmu kot slopi v pritličju.
Tudi v južnem traktu so arkade tako v pritličju kot v nadstropju zazidane. Razloček je le ta, da so arkadni loki v nadstropju oblikovani kot blende, a so okrogli kamnitni stebri vidni. Vanje so spet vstavljena okna.
Na široko razmaknjene arkadne loke, ki pa so delno spet zazidani, naletimo tudi ob vhodnem, zahodnem traktu dvorca. V nadstropju je za šestdelnimi, široko razprtimi loki prostoren, ravno stropan hodnik.

Srednjeveških prvin na dvorcu zaenkrat še ni bilo mogoče ugotoviti, so pa ob sondiranju južno od dvorca odkrili ostanke 2,36 m debelih temeljev nekega zidu, ob vzhodni strani pa na ostanke 10m širokega obrambnega jarska s pripadajočim zunanjim okopom.

Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v osrednji Sloveniji - III. Dolenjska (Porečje Temenice in Mirne), Viharnik, Ljubljana, 2002, ISBN 961-6057-34-0
Kontaktni podatki:
/
Spletne povezave:
/
Prireditve:
/
GPS koordinate:
N 45° 54.241' E 15° 00.341'

nazaj

Najbolj razgibana je juzna stran dvorca, kjer se k zasnovi na zahodni strani prislanja arkadni hodnik, na vzhodni pa mocno v nekdanji ograjeni park segajoca, prizidana, s kamnitimi stebri opremljena veranda
Vhod v "grajski park" oz. vrt iz zahodne smeri
Zahodna fasada dvorca do katere vodi cesta iz zahodne smeri in pespot s stopnicami iz severne smeri
Ob dostopu stopnic iz vrhnje strani je piedestal z dokaj poskodovano plastiko marmornatega anticnega leva
V devetosnem traktu je urejen renesancni vhodni portal, opremljen s pravokotnim utorom za dvizni most, nad njim je na volutasti, renesancno profilirani konzoli oprt pomol, krit s sotorasto streho; s cvetjem sta zakriti prazni heraldicni plosci
Vratnice so izvirne, masivne, hrastove, oblite s tolceno plocevino in mocnimi zakovicami, hkrati pa opremljene z masivnimi izmuznimi vratci
Severna fasada dvorca; levo se nahaja ob koncu 90. let prejsnjega stoletja obnovljeni okrogli in desno se prvotni pravokotni stolp
Na vzhodni strani dvorca, ki ga na jugo-vzhodni strani spet zemejuje stolpasto oblikovana stavba, ne opazimo nic posebnega
Dvorec Trebnje v Valvasorjevi Topografiji, 1679; razlika med upodobljenim in danasnjim dvorec je le ta, da danes ni vec mogocnega stolpa ob juznem traktu in pa pravokotnega vogalnega jugo-zahodnega stolpa


nazaj