Studenice (utrdba)
Studenitz

15. stoletje

Grad oz. utrdbo so verjetno pozidali šele za časa turških vpadov. Omenja se kot Studenitz castrum in kasneje leta 1542 kot stolp. Leta 1681 je bila utrdba še ohranjena, kar prikazuje Vischer bakrorez, Kaiser pa jo je leta 1830 naslikal že kot razvalino. Verjetno so jo opustili po požaru 7.3. 1788, ki je upepelil vso vas in celo utrdbo, torej komaj 6 let po tem, ko je bil samostan za časa Jožefa II. razpuščen.
Na Vischerjevi upodobitvi je utrdba predstavljena kot strnjena, večnadstropna gmota s prislonjenim stolpom, ki za nadstropje presega višino ostale utrdbe. Vse stavbe opasuje pod vrhom lesen obrambni hodnik, na dveh vogalih okrepljen še z obrambnima gnezdoma.

Na utrdbi trenutno potekajo obnovitvena dela.

Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Med Prekmurjem in porečjem Dravinje", Založba Park, Ljubljana, 1991, ISBN /
Kontaktni podatki:
/
Spletne povezave:
/
Prireditve:
/
GPS koordinate:
N 46° 18.006' E 15° 36.897'

nazaj

Pogled iz zahodne smeri
Obodni zidovi utrdbe so dokaj tanki
Vzhodna stena
Nasilno prebit vhod v utrdbo ali ostanek portala?
Polkrožni obrambni stolp je bil vpet v obzidje utrdbe
Strelna lina v obrambnem stolpu
Sredinska lina v stolpu, verjetno strelna
Notranjost stolpa
Neurejena zidava zidu stolpa
Notranji del utrdbe; desno je na zidu vidna polica
Portal v severno stavbo
Zunanja stena severne stavbe, ki meji na drugi notranji del utrdbe; notranji del utrdbe verjetno ni bil nadstropen, saj bi bila okna v tej steni stavbe nesmiselna
Lina z leseno preklado (zahodno v isti steni)
Notranjost severne pravokotne stavbe
Prisotnost opeke kaže na predelave v renesančni dobi
Dominikanski samostan Studenice izvira še iz romanike
Samostan Studenice s studeniškim gradom v ozadju na levi; sekundarno kolorirana litografija iz Stare Kaiserjeve suite, okoli leta 1830; grafični muzej Rogaška Slatina


nazaj