Štrovsenek (dvor, dvorec)
Straussenegg

16. stoletje

Na mestu današnjega dvorca je nekdaj stal lovski dvorec Celjanov, ki se leta 1467 omenja kot Jägerhof zu St. Mathes vnder Sanneg, a je bil tedaj že deželoknežja last. Tega leta ga je dal cesar Friderik III. do preklica v najem Jörgu Leisserju, nakar naj bi ga ta odstopil gradu Žovnek. V letih 1578-1590 ga je posedoval štajerski deželni fizik dr. Jakob Strauss, ki je pozidal nov dvorec. Ta je po njem dobil svoje ime in se leta 1585 imenuje Straussenhof. Zdi se, da je bil njegov naslednik Andrej Tavčar (Tauthscher), v zapuščinskem inventarju Andreja pl. Grusiča iz leta 1657 pa je v rubriki listin naveden povzetek kupne pogodbe, ki sta jo leta 1642 sklenila Gusič in Gregor Matačič. Sledili so leta 1730 Marija Konstancija Pilpach in za njo Karel Žiga Pilpach, leta 1742 Lovrenc Schreckinger, leta 1760 Maks Schreckinger pl. Neidenberg, potlej spet Lovrenc Schreckinger, leta 1776 Karel Joh. Kircher, leta 1797 Alojz Rosman, leta 1800 Valentin Pegam, leta 1809 Jakob Brezic in Konstancija roj. Pilpach, leta 1812 Nikolaj del Negro, za njim njegova vdova Amalija roj. Čokl, od leta 1816 poročena z Jožefom Tomšičem, upravnikom Zaloga. Leta 1847 je lastnik dvorca Jožef Krügerschuch, potlej Feldbacher, od leta 1855 polkovnik vitez pl. Födransberg, leta 1863 baron Bruck, po letu 1869 ritmojster Ivan čmak, ki so ga partizani 25.10.1941 skupaj z njegovo ženo Štefanijo na čreti na Dobrovljah likvidirali. Med leti 1956 in 1971, preden je dvorec prevzelo podjetje Ingrad, je bil v njem dom ostarelih. Dvorec je imel nekdaj kapeli z mašno licenco, o kateri ni več sledu. Zdaj so v njem pisarne podjetja BIVA HIŠE d.o.o.

Nekateri prostori v pritličju imajo še križnogrebenaste oboke ali banjaste oboke s sosvodnicami, ki imajo grebenasto poudarjene robove, obok v jugo-vzhodnem delu graščine, kjer je danes kuhinja, pa sloni na dveh slopih, ki nosita oproge, med katerimi so križni grebeni.
V nadstropju so v več sobah ohranjeni kasetirani in delno rezljani novejši leseni stropi; nekateri imajo kovinske aplikacije - rozete. Trije stropi so freskirani z raznimi motivi v različnih historičnih slogih: neorokokojskem (angeli z glasbili, pripovedni prizori v kartušah), neoklasicističnem (alegorija z dvema devicama in angelci), neoromantičnem (žena z dekletom pred pokrajino z gradom v ozadju). Nazadnje omenjena freska je signirana: A. Fonzar 1916.
V stavbi je nekaj lepih peči iz poznega 19. stoletja.

Stavba je, sodeč po Vischerjevi upodobitvi iz okoli leta 1681, obsegala prvotno en sam trakt, h kateremu so zadaj verjetno že zgodaj prizidali manjše pomočno poslopje. Vogale so poudarjali pristrešni pomolni stolpiči, na strehi pa je imela manjši urni stolpič z baročno čebulasto kapo. Njenih najstarejših ohranjenih sestavin ne moremo datirati pred 17. stoletje. To pomeni, da je bila takratna, v jedru še danes ohranjena stavba, že naslednica prvotnega lovskega dvora ali celo Straussovega dvorca. V baroku so ji prizidali še tri krila in uredili arkadno dvorišče, po letu 1869 pa je tedanji lastnik K. Haupt prezidal stavbo v angleško kastelnem slogu.

Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Spodnja Savinjska dolina", Založna Park, Ljubljana, 1992
Kontaktni podatki:
/
Spletne povezave:
/
Prireditve:
/
GPS koordinate:
N 46° 15.626' E 15° 2.510'

nazaj

Leta 1985 obnovljeni dvorec s stolpičem na jugo-vzhodnem vogalu je pozidan v obliki četverokotnika z notranjim arkadnim dvoriščem
Prednja fasada je tridelna; vsak del je poudarjen s stopničasto zalamljajočim se čelom, katerih srednje je nekoliko manjše; v osi je k stavbi prizidan zastrešen lesen balkon, ki počiva na štirih litoželeznih stebrih z neogotsko ornamentiko
Sredinski del prednje fasade je okrašen z grbom
Dvoriščne arkade opirajo v pritličju ob južnem traktu trije stebri kvadratnega prereza s posnetimi robovi, ob vzhodnem in zahodnem traktu pa so stebri okrogli
Okrogli so tudi arkadni stebri v nadstropju, drugo nadstropje pa nima arkad; hodniki so povsod zastekleni
Pritlični hodniki so banjasto obokani
Na dvorišču pod arkadami je vzidan rimski relief
Vhod v južno klet drži po stopnicah, ki so nameščene pod arkadami in se zapirajo z lesenim pokrovom v ravnini pohodne površine; stavba ima dve veliki kleti, ki sta obokani s plitkima, sekundarnima, močno potlačenima banjastima opečnima obokoma
Čemu je služila ta uta nisem uspel odkriti, verjetno pa ne gre za ostanke kapele, o kateri ni več sledu
Pogled na dvorec iz angleškega parka
V parku se nahaja tudi grajski ribnik
Fotografija dvorca iz okoli leta 1970, ZVNKD Celje


nazaj