Stopnik (Beli grad, Hekenberk)
Heggenberg

14. stoletje

Ime gradu Stopnik izvira iz besede Heckenbergfestungen, ki pomeni grmičevje, živo mejo, ki je rabila za obrambo gosposkih posesti. Prvo posredno omembo gradu zasledimo leta 1188, ko se omenja Kunšperski ministerial, stopniški vitez Wulfinch de Hekinberch in za njim leta 1232 Eberardum de Heckenberch. Leta 1322 je Friderik Kunšperski prodal utrdbo skupaj z Velenjem svojima stricema Herdegnu in Frideriku Ptujskemu. Takrat se grad tudi izrecno omenja kot vest Hechenberg. Kunšperski si je pri tem sicer zagotovil predkupno pravico, vendar je ni uveljavil. Tako je Stopnik ostal v Ptujskih orkah do leta 1438. Leta 1441 ga posedujejo Stubenbergi, že naslednje leto pa ga je od Neže Stubenberške skupaj s pritiklinami kupil za 1300 funtov celjski grof Friderik. Grad se takrat omenja kot (svobodna posest) vest Heckhenberg, naslednje leto pa kot stolp. Gospoščina je z izumrtjem Celjskih postala deželnoknežja, v zajem pa jo je dobil Hans Safner. Njegova vdova Jedrt jo je odstopila skrbnikoma svojih otrok Hansu Golienzu in Hansu Egkelheimerju. Leta 1487 govori popotnik Santonino kar o dveh stopniških gradovih - bine acres denominate Echemburg.
Leta 1493 naj bi grad dobil Lasla Prager, vendar ga je »spodrinil« Andrej Limbarski. Leta 1542 ga je ocenil Jošt Limbarski z zapisom »Moja hiša Stopnik, ki nima ne pomirja ne sodišča, 300 funtov«. Joštova dedinja je bila Sholastika, hči Ivana Kacijanarja in žena Ulrika pl. Eitzinga. Sholastika je grad leta 1554 prodala Pankraciju Schrottenbachu. Leta 1635, ko so ga napadli in oplenili uporani kmetje, je bil v posesti Feliksa barona pl. Schrottenbacha, v posesti rodovine pa je ostal vse do leta 1794, ko ga je kupil Simon Alexander. Sledijo neplemiški lastniki. Po vsej verjetnosti so grad že okoli leta 1800 opustili, nakar se je začel spreminjati v razvalino.

Grajsko jedro je danes povsem zasuto in celo v svojih temeljnih potezah nerazvidno. V večji ali manjši meri lahko spremljamo obodne renesančne fortifikacije, obzidje s petimi stolpi. Renesančni obrambni sistem je najbolj razviden v svojem južnem delu, kjer je južni okrogli stolp ohranjen še do svoje prvotne višine. K temu stolpu, ki je edini viden od daleč in s svojo podobo priča o tamkajšnji grajski stavbi, je domačin g. Stanislav prizidal manjši stanovanjski objekt. Stolp je z lastnimi sredstvi sam na novo zastrešil, ker bi ga rad ohranil kot veduto. V njemu ni urejenih stanovanjskih prostorov. K ohranjenemu južnemu renesančnemu obzidju je prislonjen hlev (ki pa naj bi stal tudi brez tega zidu zaradi lastnih temeljev). Lastnik si prizadeva pridobiti finančna sredstva s katerimi bi zavaroval kulturno dediščino in preprečil njeno nadaljno propadanje.

Kako do gradu? Iz magistralne ceste Vransko-Celje (tik ob izvozu iz avtoceste) se odcepite pri tabli za Stopnik. Vožnjo nadaljujete za podvozom levo in nato po makedamski cesti do obrobja hriba, kjer bo cesta kmalu svojo smer obrnila proti vzhodu, čez nekaj sto metrov pa zavije jugo-vzhodno proti obrobju griča Stopnik.

Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Spodnja Savinjska dolina", Založna Park, Ljubljana, 1992
Kontaktni podatki:
Stanislav Podbregar
Stopnik 19
3305 Stopnik
Tel.: 03 572 50 49
Spletne povezave:
Stopnik pri Vranskem
Prireditve:
/
GPS koordinate:
N 46° 15.496' E 15° 58.473'

nazaj

Grad Stopnik del katerega je še najbolj opazen njegov južni stolp
Pogled na grad iz južne smeri, iz mesta kjer je nekoč stala pristava
Grič Stopnik na obronkih Dobrovelj; nekoč je bil povsem skalnat
Obzidje palacija na južni strani, ki se ovije polkrožno okoli griča
Obzidje na severo-zahodni strani grebena; morda je na tem mestu stal stolp
Pogled iz jugo-zahodne smeri na razvaljeni zahodni stolp, obzidje na katerega je naslonjen hlev in južni stolp, ki je ohranjen še do prvotne višine
Vrh zahodnega stolpa, ki je znotraj zasut
Na južnem obrambnem stolpu so vidni sledovi vzhodnega zidu, ki je bil na tem mestu v dolžino dobra dva metra prebit
Portal v nadstropju je bil naknadno zložen skupaj; v njegovem desnem vogalu se morda nahaja klesano znamenje
Sledovi južnega zidu notranjega dela gradu, verjetno palacija
Jugo-vzhodni zid palacija
Jugo-vzhodni zid palacija
Del obrambnega zidu ob jugo-vzhodnem stolpu
Ostanki vzhodnega obrambnega zidovja
Znotraj stolpa je viden stopničasti zamik stene, ki opredeljuje etažo
Notranjost stolpa
Jugo-vzhodni stolp
Jugo-vzhodni zid palacija
Edina še vidna stoječa zidava na vrhu griča, mogoče zid bergfrida
Spodaj ob pobočju naj bi se nahajal vzhodni obrambni stolp
Palacij je na vrhu griča sesut sam vase
Južno pobočje grajskih razvalin, prekrit z listjem in koreninami drevja
Ostanki južnega obzidja ob stanovanjski hiši
Opečni kamen
Pogled na zahodno pobočje razvalin z ostanki zidovja
Ostanki zahodnega obzidja
Zahodno obzidje in zahodni stolp
G. M. Vischer, grad Stopnik pri Vranskem; bakrorez iz Knjige gradov, okoli leta 1681 (izrez); mogočni bergfrid in zastrešeno renesančno obzidje, na vogalih utrjeno z okroglimi stolpiči
C. Reichert, dvorec Stopnik z razvalinami istoimenskega gradu v ozadju; kolorirana litografija iz okoli leta 1860 (izrez)


nazaj