Prednica današnje grofije se leta 1414 omenja kot pisarnica - Schreibhauzz. Že ime pove, da je stavba rabila svojim gospodarjem, celjskim grofom, kot upravno poslopje. Ko so Celjani leta 1456 izumrli, je stavba postala deželnoknežja last in zdi se, da je bilo v njej tudi domovanje celjskih upravnikov.
Leta 1580 je nadvojvoda Karel I. prodal stavbo grofom Thurn-Valsassina, ki so jo podrli (?) in v naslednjih letih pozidali palačo - grofijo. Tej so v letih 1620 in 1640 prizidali arkadne hodnike, med leti 1650 in 1680 pa stopnišče. Rodovina Thurn-Valsassina je ostala v posesti grofije do leta 1869, ko jo je mestna občina kupila na dražbi in jo v letih 1870-1873 adaptirala za svoje potrebe. V grofiji so takrat uredili šolo, med leti 1914 in 1945 je bilo v njej sodišče, zdaj pa so v njej zbirke Pokrajinskega muzeja Celje.

Leta 1890 so odstranili obzidje, ki jo je obdajalo na mestni strani in tako je iz dotedanjega dvorišča nastal trg. Grofija je pozidana v slogu graške renesančne stavbarske šole. Jedro grofije, ki je tlorisno zasnovana v obliki črke »L«, tvorita južni in pravokotno nanj postavljeni vzhodni trakt. Podkletena stavba obsega še nadstropje in podstrežno poletažo, na notranji severni strani pa se k stenama prislanjajo arkade. Južna fasada je preprostejša, členjena le z balkonom.
Notranjščina grofije se odlikuje s številnimi zanimivostmi, med katerimi so stari oboki in profilirani leseni stropovi, najbolj imenitna pa je predvsem velika dvorana s slovitim slikanim stropom (celjski strop), ki so ga leta 1926 našli nad mlajšim navadnim stropom in ga je domnevno naslikal Marcin Teofilovicz med leti ok.1622-1623.

Besedilo in slike (če ni navedeno drugače): Aleš Hotko