Stara grofija (dvorec)
Die alte Graffei

16.stoletje

Prednica današnje grofije se leta 1414 omenja kot pisarnica - Schreibhauzz. Že ime pove, da je stavba rabila svojim gospodarjem, celjskim grofom, kot upravno poslopje. Ko so Celjani leta 1456 izumrli, je stavba postala deželnoknežja last in zdi se, da je bilo v njej tudi domovanje celjskih upravnikov.
Leta 1580 je nadvojvoda Karel I. prodal stavbo grofom Thurn-Valsassina, ki so jo podrli (?) in v naslednjih letih pozidali palačo - grofijo. Tej so v letih 1620 in 1640 prizidali arkadne hodnike, med leti 1650 in 1680 pa stopnišče. Rodovina Thurn-Valsassina je ostala v posesti grofije do leta 1869, ko jo je mestna občina kupila na dražbi in jo v letih 1870-1873 adaptirala za svoje potrebe. V grofiji so takrat uredili šolo, med leti 1914 in 1945 je bilo v njej sodišče, zdaj pa so v njej zbirke Pokrajinskega muzeja Celje.

Leta 1890 so odstranili obzidje, ki jo je obdajalo na mestni strani in tako je iz dotedanjega dvorišča nastal trg. Grofija je pozidana v slogu graške renesančne stavbarske šole. Jedro grofije, ki je tlorisno zasnovana v obliki črke »L«, tvorita južni in pravokotno nanj postavljeni vzhodni trakt. Podkletena stavba obsega še nadstropje in podstrežno poletažo, na notranji severni strani pa se k stenama prislanjajo arkade. Južna fasada je preprostejša, členjena le z balkonom.
Notranjščina grofije se odlikuje s številnimi zanimivostmi, med katerimi so stari oboki in profilirani leseni stropovi, najbolj imenitna pa je predvsem velika dvorana s slovitim slikanim stropom (celjski strop), ki so ga leta 1926 našli nad mlajšim navadnim stropom in ga je domnevno naslikal Marcin Teofilovicz med leti ok.1622-1623.

Besedilo in slike (če ni navedeno drugače): Aleš Hotko

Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Spodnja Savinjska dolina", Založba Park, Ljubljana, 1992, ISBN /
Stopar, Ivan, Dr.: "Stare celjske upodobitve", Kulturna skupnost občine Celje, Celje, 1980, ISBN /
PM Celje (več avtorjev): "Vodnik po zbirkah Pokrajinskega muzeja Celje", Pokrajinski muzej Celje, 1993, ISBN /
Kontaktni podatki:
Pokrajinski muzej Celje
Muzejski trg 1
3000 Celje

http://www.pokmuz-ce.si
e-mail: info@pokmuz-ce.si
tel: ++386 (0)3 428 09 50, 031 612-618
fax. ++386 (0)3 428 09 66
Spletne povezave:
Pokrajinski muzej Celje
PM Celje - Stalne razstave (Stara grofija)
Stara grofija (burger.si)
Prireditve:
Stalne (arheološka, etnološka,...) in občasne razstave. Za več informacij obiščite domačo stran Pokrajinskega muzeja Celje.
GPS koordinate:
N 46° 13.658' E 15° 15.717'

nazaj

Južna fasada grofije, členjena z balkonom v nadstropju; pogled z jugovzhoda
Balkon v nadstropju južne fasade; ograja je novejša
Strelne line v kletni etaži južnega trakta; na notranji dvoriščni strani je kletni nivo pod zemljo zaradi konfiguracije terena
Grofija ima rusticirane vogale; na sligi je jugovzhodni vogal stavbe
Stara grofija je dvonadstropna stavba, pozidana na talni ploskvi v obliki črke L
Južna fasada, slikano z jugozahoda; zahodnega zidu se drži stavba Osrednje knjižnice Celje, južno dvorišče grofije pa sedaj služi kot lapidarij muzeja, včasih pa so bili na tem mestu vrtovi
Ostanki srednjeveškega celjskega obzidja; južni trakt grofije je bil nekoč neposredno vpet v srednjeveško mestno obzidje
Arkadni hodniki na severni strani južnega trakta, pozidani med leti 1620 in 1640; arkadni loki slonijo na okroglih stebrih
Severna stran vzhodnega trakta; tukaj se je nekoč začelo obzidje, ki je obdajalo grajsko dvorišče in so ga podrli leta 1890
Pogled iz prvega nadstropja na trg, kjer je bilo včasih z obzidjem ograjeno dvorišče
Vzhodni trakt na dvoriščni strani
Okrasje na žlebovih
Stavbo krasi opečnat strešni zidec in v omet začrtano okrasje okrog ovalnih podstešnih lin nad arkadnimi loki
????
????
Vsa okna na stavbi imajo profilirane okvirje
Arkadni hodnik v pritličju vzhodnega trakta; hodniki so križno obokani
Arkadni hodnik v pritličju južnega trakta, na levi strani je trg - nekdanje grajsko dvorišče
Arkadni hodnik v nadstropju, pogled proti vzhodu
Arkadni hodnik v nadstropju, pogled proti stopnišču na zahodu
Obočna konzola v nadstopju
Plošča z letnico 1530, ki jo hranijo na hodniku grofije, je bila prvotno vzidana na mitniški hišici pred Graškimi (severnimi) vrati mestnega obzidja; na njej je v začetnicah izraženo geslo cesarja Friderika III.: AEIOU, kar pomeni (A)ustria (E)rit (I)n (O)rbi (U)ltima (prevod: Avstrija bo zadnja na svetu - bo vse preživela)
Ostanki krogovičevja, verjetno prinešeni iz Spodnjega gradu Celje
Na ogled je tudi nekaj klesancev iz obdobja antike, ki so bili najdeni na območju Celja in okolice
Stopnišče na severni strani južnega trakta, zgrajeno med leti 1650 in 1680
Grb grofov Thurn-Valsassina v čelu stopnišča
Pogled na stopnišče s hodnika v prvem nadstropju
Baročni portal, ki vodi s stopnišča v arkadne hodnike v nadstropju
Glavna dvorana; v tej dvorani vzbuja pozornost predvsem znani Celjski strop in prav zato so spremljajoči eksponati razporejeni tako, da le še poudarjajo reprezentančnost objekta
Meč dvoročnik iz 16.stoletja, razstavljen v glavni dvorani
Helebarde iz 17.stoletja in eno izmed petih tihožitij v tej dvorani, ki alegorično ponazarjajo čute
Celjski strop, ki krasi glavno dvorano je naslikan s tempera barvami na platno; avtor je neznan, obtaja pa domneva, da je ta mojster Marcin Teofilowicz, poljski slikar, ki je v prvih desetletjih 17.stoletja deloval v severni Italiji in Avstriji
Soba s tematiko srednjega veka; kamin in freske, ki imitirajo oblogo sten s holandskimi keramičnimi ploščicami so nastali med 17. in 18.stoletjem; ttu je razstavljenih nekaj dragocenih stavbnih fragmentov in izbranih plastik, ki predstavljajo zanimive primere srednjeveškega kiparstva v Sloveniji, vendar je najzanimivejši eksponat v tej sobi zagotovo vitrina z lobanjami celjskih grofov in knezov, med katerimi je tudi lobanja Ulrika II.Celjskega, ki je bil umorjen v Beogradu leta 1456
Najdeni oatanki fresk pod ometi in vitrina z eksponati iz srednjega veka
Soba s tematiko renesanse in se ponaša s pohištvom, med katerim so skrinji s figuralnim okrasom, kabinetna omara, leseni stolo-sgabello, čelnici skrinj in stensko slikarijo iz druge polovice 18.stoletja, ki posnema dekoracijo s tapetami
V vitrini pritegnejo pozornost otroška mrliška avba, jeklena jedkana čelada, oklepna rokavica, bojni bat in podobno
Zgodnji barok - soba, namenjena ostalinam iz časa manirizma
Vidna fragmenta nekdanje stenske poslikave
Soba, katere tema je barok; na sliki je kip vstnice - kraljice, iz barvanega in pozlačenega lesa ter omara - sekreter iz intarziranega lesa, oboje iz začetka oz.prve polovice 18.stoletja
Leseni sv.Miklavž na omari, oboje iz prve polovice 18.stoletja, slika z nazivom »Mučenje Petra Mučenca« neznanega avtorja pa je pravtako iz 18.stoletja
Barok/rokoko - to obdobje predstavlja značilno pohištvo
Lesena kredenca, sv.Pavel iz pobarvanega in pozlačenega lesa, oboje iz 18.stoletja
Nad prehodom v drugo sobo je lesen putto z lučko iz prve polovice 18.stoletja ter skrinja in komoda v stilu Ludvika XV. iz istega obdobja
Na skrajni desni je lesen sekreter in nad njim portret cesarice Marije Terezije slikarja M.van Meytensa iz okoli leta 1750, poleg je huzarska sabla iz prve polovice 18.stoletja, na omari je lesena ženska podoba, oboje prav tako iz 18.stoletja
Klasicizem/empir - dragoceni kosi pohištva
Stenski svečnik ter slika moža in žene pri klavirju, začetek 19.stoletja
Pozlačena miza in fotelji iz začetka 19.stoletja ter porcelanast jušnik iz prve polovice 19 stoletja
Puška v obliki muškete iz druge polovoce 18.stoletja
Soba s tematiko bidermajerja, ki prikazuje kulturo meščanstva s Celjskega
Historizem, kjer so predstavljeni historični stili
Avstrijska konjeniška sablja iz sredine 19.stoletja
Jeklen konjski čelnik iz druge polovice 19.stoletja
Pritličje, ostanki freske
Odprtina v sobi v pritličju, verjetno uporabljena kot kapelica ali polica
Prostor v pritličju, kjer je nekdaj verjetno bila kovačnica; trenutno služi kot začasno skladišče
Obokani stropi v pritličju
V Stari grofiji trenutno gostijo začasno razstavo »Srednjeveški tlakovci« avtorja Aleša Stoparja
Tlakovci iz kartuzije Pleterje, prva četrtina 15.stoletja; na tlakovcih je reliefna upodobitev celjskega grba
Del gostujoče razstave o Almi Karlin, svetovni popotnici, ki je bila rojena v Celju
Stara grofija na upodobitvi Celja iz okoli leta 1775, avtor neznan; grofija je na sredini slike pri vrhu in je vidno še obzidje, ki jo je obdajalo z dvoriščne strani
Stara grofija na razglednici iz leta 1905; hrani Osrednja knjižnica Celje
Stara grofija na razglednici iz leta 1909 - pogled z juga; hrani Osrednja knjižnica Celje
Stara grofija na razglednici iz leta 1911; hrani Osrednja knjižnica Celje
Vincenc Gurnik: Pogled na Staro Grofijo, olje na platnu iz leta 1843; hrani Pokrajinski muzej Celje
Josef Martini: Celje z Juga, fotografija, okrog leta 1870; štejemo jo kot najstarejšo evidentirano fotografijo Celja; hrani Štajerski deželni arhiv v Gradcu
Stara Grofija v Celju, risba s svinčnikom, iz l.1868, avtor neznan; hrani Štajerski deželni arhiv v Gradcu; levo ob grofiji je mlajša baročna stavba, ki je bila ob bombnem napadu med zadnjo vojno tako poškodovana, da so jo morali pozneje do temeljev porušiti; danes stoji na njenem mestu poslopje Osrednje knjižnice Celje


nazaj