Štanjel (dvorec, Cobenzlov grad)
Sant'Angelo, Sankt Daniel, San Daniele

16. stoletje

Cobenzli, ki izvirajo iz Koroške so obvladovali Štanjel od 16. do začetka 19. stoletja. Večjo posest okoli Štanjela so pridobili okoli leta 1570. V času Janeza Cobenzla (1534 - 1594) so pričeli graditi nov veliki dvorec. Janez, član nemškega viteškega redu, se je izkazal pri gradbeniških dosežkih. Dal je zgraditi novi dvorec v Proseku pri Trstu, obnoviti samostan nemškega viteškega redu v Ljubljani, prezidati grad Jama, zgraditi novo palačo v Gorici in leto pred svojo smrtjo, dvorec v Mošu. Po njegovi smrti je posest prešla v last njegovega mlajšega brata Ulrika, za njim pa Ulrikovemu sinu Filipu. Po Filipu vse imetje podeduje njegov sin Janez Gašper baron Cobenzl, ki je bil hkrati lastnik gradu Jama, dvorcev Prosek, Štanjel, Moš in Lože in palače v Gorici. Nasledil ga je njegov sin Janez Filip II., ki ga je skupaj z njegovim bratom Ludvikom cesar povzdignil v državna grofa. Dvorec v Štanjelu, ki si ga je izbral za svojo rezidenco med Trstom in Gorico, je dal temljito prenoviti in povečati. Večji del premoženja deduje njegov sin Janez Gašper II. grof Cobenzl, ki je tudi sam postal goriški deželni glavar. Drugo polovico dobi njegov mlajši brat Ludvik Gundaker. Ludvikov nečak Gvidobald (mlajši sin Janeza Gašperja II.) je pogosto bival v štanjelskem dvorcu, dedoval je tudi ribniški grad in grad Lože. Gvidobaldu je sledil najstarejši sin Janez Filip grof Cobenzl, nosilec številnih odlikovanj in najvišjih državnih funkcij. Umrl je na Dunaju, neporočen, brez otrok, pokopan v bližini njegovega znanca Wolfganga Amadeusa Mozarta. Z njegovo smrtjo je rodovina Cobenzl izumrla. Med obsežnim premoženjem je Štanjel z oporoko zapustil mlademu Mihaelu Janezu Coroniniju grofu Cronbergu. Ta za dvorec ni kazal pretiranega zanimanja. Okoli leta 1825 ga je prodal industrialcu iz Frankfurta Janezu Krištofu Ritterju. Leta 1848 so ga zavzeli in oplenili kmečki uporaniki. V drugi polovici 19. stoletja so se lastniki naglo vrstili. Bil je v rokah viteza Jožefa Fabianija, grofa Melsa, barona Sessla, tržaškega društva pod vodstvom kapitana Parsija in nazadnje Camilla pl. Moratinija iz Škofij. Med prvo svetovno vojno so avstro-ogrski vojaki notranjščino precej opustošili. Po prvi sv. vojni je arhitekt, profesor Maks Fabiani izdelal idejni načrt za njegovo prenovo in nato priskrbel še državna finančna sredstva za njegovo izvedbo. Obnovitvena dela so trajala med leti 1935 - 1938 in so dvorcu ponudila številne namenske prostore. Druga sv. vojna je prinesla pustošenje naselja, dokončno uničenje večjega števila stavb so izvršili partizani, ki so želeli preprečiti okupatorju naselitev. Maks Fabiani si je nato ponovno prizdeval za njegovo obnovitev, vendar hudo poškodovanega dvorca v tej fazi še niso obnovili. Leta 1972 je slovenska spomeniška služba pričela obsežna obnovitvena dela, ki še vedno niso končana.

Kompleks dvorca zamejuje starodavno obzidano vaško naseldbino na zahodni trani in tvori z župnijsko cerkvijo Svetega Daniela njeno pomensko središče.

Obsežno razlago zgodovine dvorca in njegovega stavbnega razvoja boste našli v knjigi "Grajske stavbe v zahodni Sloveniji - Kras in Primorje".

Literatura:
Sapač, Igor, Dr.: "Grajske stavbe v zahodni Sloveniji - Kras in Primorje", Založba Viharnik, Ljubljana, 2011, ISBN 978-961-6057-84-4
Kontaktni podatki:
TIC Štanjel
Štanjel 1a
6222 Štanjel
05 769 00 56
www.komen.si
tic.stanjel@komen.si
Spletne povezave:
/
Prireditve:
/
GPS koordinate:
N 45° 49.415' E 13° 50.692'

nazaj

Pogled na naselje Štanjel z južne smeri
Pogled na delno obnovljeno fasado dvorca z jugo-zahodne smeri
Ena izmed dveh glavnih poti vodi do obzidane naseldbine; ob poti stoji visoko obzidje z zobčastimi nadzidki
Stolpasta vrata; enonadstropno poslopje naseldbinskih vrat je pozidano na nepravilnem peterokotnem tlorisu in pokrito s položno streho
V nadstropju je opremljeno z dvema strelnima linama
V pritličju je velik polkrožno sklenjen kamnit rustikalni portal ujet v pravokotni okvir
Njegov veliki sklepni kamen je opremljen z grbom rodovine Cobenzl in letnico 1692
Ob portalu je na desni strani vzidana kamnita plošča z ostankom liktorskega snopa iz obdobja fašizma; ob snopu sta vklesani črki AN in številka VII, kar kaže na letnico 1929
V veži stolpastih vrat je ob strani manjši polkrožno sklenjeni portal poznogotskih oblik, ki vodi v klet obnovljene sosednje stavbe
Notranja fasada stolpastih vrat je v nadstropju opremljena z obnovljenim lesenim povezovalnim hodnikom, do katerega vodi leseno stopnišče; vežo na notranji strani povezuje preprost polkrožni portal, obrnjen v notranjščino, kar kaže, da je starejši od stolpastih vrat
Za stolpastimi vrati vodi široko kamnito stopnišče na lokaciji rampe do ploščadi trga med kompleksoma dvorca in župnijske cerkve
Velik polkrožno sklenjen porton; ta je opremljen s pravokotnim rustikalnim kamnitim okvirom in lesenimi vrati
Na notranji strani portona je urejen utor za leseno klado
Nad portonom je vzidana napisna plošča, ki jo ob straneh uokvirjata voluti baročnih oblik; napis sporoča, da je dal leta 1696 to delo postaviti Janez Filip Cobenzl
Levo od portona je obzidje opremljeno z baročnim maltnim okvirom v obliki slepega pravokotnega portala s profilirano ravno preklado in volutnim čelom
Skozi glavni porton vodi pot na notranje dvorišče dvorca; ta je zasnovan na tlorisni ploskvi v obliki črke V in sestavljen iz treh nadstropnih traktov in treh stolpov
Južni spodnji večji del dvorišča pred stopniščem je tik ob dvoriščnem zidu opremljen z vodnim zbiralnikom
Ta ima nad nivojem tal elegantno kamnito krono baročnih oblik z vklesanimi inicialkami I.F.C.C (Janez Filip grof Cobenzl) in letnico 1694
Oba dvoriščna nivoja povezuje v osrednji prostorski osi kompleksa dvorca reprezentančno odprto večramno stopnišče baročnih oblik
Severo-zahodni trakt med obnovo z notranje strani
Obnovljeni vzhodni trakt z notranje strani
Napisna plošča sporoča, da je dal Janez Filip Cobenzl leta 1699 postaviti ta objekt
Na stiku med severo-zahodnim in jugo-zahodnim traktom stoji višji polkrožni stolp, ki povezuje zahodni fasadi obeh enako visokih traktov v enovito celoto
Vhodni stolp na južnem robu naselja
Park južno ob naselju
Giovanni Antonio de Capellaris, Štanjel z dvorcem, 1752, risba s sepio; Musei Provinciali, Gorica
Dvorec v knjigi Giuseppa Caprina Alpi Giulie iz leta 1895
Štanjel z dvorcem na razglednici s konca 19. stoletja; INDOK
Štanjel z dvorcem na razglednici s konca 19. stoletja; zasebna zbirka
Štanjel z dvorcem na upodobitvi iz poznega 19. stoletja; povzeto po knjigi: Simon Rutar, Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska, Ljubljana 1893


nazaj