Špitalič (graščina)
Neuthal

17. stoletje

Leta 1228 je istrski mejni grof Henrik ustanovil hospic sv. Antona pod Kozjakom v Tuhinjski dolini blizu nekdanje zidane, a verjetno mlajše dolinske zapore. Po tem hospicu je naselje, podobno kot ob stari Žički kartuziji na Štajerskem, dobilo svoje značilno ime Špitalič. Hospic je že od kraja in potlej ves srednji vek deloval v okrilju vetrinjskega cistercijanskega samostana s Koroške, dokler ga ni leta 1608 vetrijski opat Jurij Reinprecht s soglasjem papeža in deželnega kneza odprodal Hansu Thallerju.
Slaba tri desetletja pozneje, leta 1635, so ga napadli in oplenili uporni kmetje. Eden izmed dedičev Hansa Thallerja je nato na novo pozidal renesančno-baročno stavbo in ji hkrati nadel novo nemško ime, Neuthall. Poznejši lastniki graščine in hkrati gospostva so bili od leta 1670 dalje Hohenwarti, leta 1693 so jim sledili Auerspergi. Med leti 1713 in 1769 je bila posest spet v rokah Hohenwartov in nato znova Auerspergov, ki so jo leta 1771 pridružili gospostvu Križ pri Kamniku. Leta 1796 so jo podedovali Apfaltrerji, ki so jo posedovali do zadnje svetovne vojne, takrat so jo januarja leta 1945 požgali partizani.

Dr. France Stele, ki je graščino obiskal še pred njenim požigom, jo je označil kot baročno, kajti stavbo so po požaru 4. julija 1755 prezidali in s tem zabrisali večino njenih starejših renesančnih sestavin. Da je bil dvorec pozidan na starejši, še srednjeveški osnovi, je pričal le polkrožni kamniti portal z na ajdovo zrno prirezanimi robovi, čeprav je bilo že takrat mogoče sklepati na to tudi s spričo lokacije dvorca v neposredni bližini stare romanske špitalske cerkve. Opozoriti pa velja na tem mestu še na ostanke nekdanjega protiturškega dolinskega zapornega zidu (Klause - kluže!) v neposredni bližini graščine, na katerega je z oznako »tabor« opozorila že literatura 19. stoletja.

Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v osrednji Sloveniji - I. Gorenjska (Območje Kamnika in Kamniške Bistrice)", Viharnik, Ljubljana, 1997, ISBN 961-6057-12-X
Kontaktni podatki:
/
Spletne povezave:
/
Prireditve:
/
GPS koordinate:
N 46° 13.030' E 14° 50.670'

nazaj

Pogled na razvaljeno graščino iz severo-zahodne smeri
Iz severo-vzhodne smeri
Zunanja, južna stena z vidnimi okenskimi odprtinami
Razvaljena južna stena je edina, ki se je ohranila in se na svoji zahodni strani naslanja na pokopališki zid
Pokopališče med cerkvijo in razvalino; na Valvasorjevi upodobitvi še ni opazen
Kontrafor na jugo-vzhodnem vogalu razvaline; na Valvasorjevi upodobitvi ta še ni viden
Del razvaljene vzhodne stene
Spominska plošča, ki opozarja na razvaline špitalske graščine, vzidana na notranji strani
Cerkev sv. Antona iz 13. stoletja, ki je bila najprej v gotiki in nato še v baroku temeljito prezidana, se je ohranila do današnjih dni; v njeni notranjosti se nahaja kvalitetna baročna oprema
Lepo oblikovana vrata cerkve z letnico 1864
J. V. Valvasor, dvorec Špitalič ob starodavni špitalski cerkvi
Opustele stene požganega dvorca iz leta 1956; avtor posnetka je I. Komelj


nazaj