Soteska (grad Stara Soteska)
Einöd

12. stoletje

Stara Soteska sodi med skromenjše slovenske gradove. Prvič se omenja leta 1313 kot Vest ze Ainöd, čeprav Valvasor poroča, da sta ga že leta 1231 posedovala gospoda Rudolf in Ulrik Soteška. Zaradi njegove značilne romanske zidave njegov nastanek uvrščamo v drugo polovico 12. stoletja. Pogosto se je označeval samo kot Ayned, leta 1444 kot haws an der Aynod ali hauss in der Aynod, medtem ko oznaki turren, der höch öder turren ne moremo šteti za oznaki gradu. Šlo je morda le za izpostavljeni stolp, propugnaculum, tako ali drugače povezan s staro utrdbo.
Zgodovinarji sodijo, da je bil grad sprva v posesti spanheimskih ministerialov gospodov črnomaljskih, potlej koroških vojvod in po letu 1277 grofov Goriških. Leta 1326 nastopi prvi dokumentirano izpričani soteški gradiščan, goriški vazal Herman Soteški, brat Henrika črnomaljskega. Za njim so gospodarili na gradu njegovi potomci vse dokler ni vdova Erazma Soteškega leta 1444 prepustila gospoščino s hišo, opustelim stolpom in vsem drugim plemičem s Širja. Zgodovinar Anton Kaspret je mnenja, da so si grad vitezi Širski pridobili leta 1448 z ženitvijo.
Grad naj bi Herman II. Celjski v bataljah s Habsburžani razdejal, Gašperjev sin Jurij-Jörg pa je potlej pozidal novo grajsko stavbo onstran reke Krke, utrjeno s stolpi in obzidjem. Na mestu te grajske stavbe so kasneje postavili dvorec z bogatim parkom, katerega razvaline so vidne še danes. Leta 1506 naj bi bil grad opuščen.

Valvasor je zapisal, da je Soteški grad nekoč obdajalo trojno obzidje in venec stolpov. Imel je v skalo vsekane ječe, kamor so zapirali Turke. Turki so dali gradu tudi posebno ime - Zeleni grad.
Prvotni grajski tloris nakazuje na pravokotniku z zaobljenimi vogali pozidano kastelno zasnovo s poldrugi meter debelimi zidovi, ki je na daleč učinkovala kot stolp, na severo-vzhodnem vogalu pa se je nanjo, kot lahko sklepamo po Valvasorjevi veduti, prislanjal mlajši okrogli ali polkrožni stolpič. Obzidje kastela je bilo na vrhu opremljeno s cinami, prepoznavne okenske ali druge odprtine v trdni hiši - palasu, ki bi omogočile natančnejšo opredelitev najstarejših grajskih ostankov, pa se žal niso ohranile. Kdaj so gradu prizidali okrogel stolpič ni mogoče reči, ker o njemu ni več sledu. Sledov tudi ni več o notranjem obzidnem vencu, še pa je mogoče v zemljišču razbrati ostanke povsem iregularnega zunanjega, z obzidjem in dvema stolpoma zavarovanega obora. V tej obliki je zunanji obzidni obroč verjetno nastal šele v času protiturških bojev v drugi polovici 15. stoletja. Bil je pozidan na najbolj odprti in zato izpostavljeni vzhodni strani gradu, medtem ko je čelno južno stran romanske zasnove že od kraja varoval okoli 10 metrov širok in dokaj globok, zdaj v dobršni meri zasut obrambni jarek.

Avtorica fotografij gradu stara Soteska je Renee G.

Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v osrednji Sloveniji (I. Dolenjska) - Porečje Krke", Založba Viharnik, Ljubljana, 2000, ISBN 961-6057-26-X
Kontaktni podatki:
/
Spletne povezave:
/
Prireditve:
/
GPS koordinate:
N 45° 46.840' E 15° 0.667'

nazaj

Južna stena gradu z značilnima zaobljenima vogaloma (zahodni vogal je že razvaljen)
Ves severo-vzhodni del grad, ki je bil pozidan na prepadnem pomolu nad Krko, je že zdavnaj zgrmel v globino
Del obzidja, ki sega še do višine drugega nadstropja
Južna stena; vidna je značilna romanska struktura zidu
Stara Soteska na bakrorezu v Valvasorjevi Topografiji iz leta 1679
Kurz zum Thurn u. Goldenstein, Stara Soteska; gvaš, okoli leta 1860, Ljubljana, Narodni muzej


nazaj