Stara Soteska sodi med skromenjše slovenske gradove. Prvič se omenja leta 1313 kot Vest ze Ainöd, čeprav
Valvasor poroča, da sta ga že leta 1231 posedovala gospoda Rudolf in Ulrik Soteška. Zaradi njegove značilne romanske
zidave njegov nastanek uvrščamo v drugo polovico 12. stoletja. Pogosto se je označeval
samo kot Ayned, leta 1444 kot haws an der Aynod ali hauss in der Aynod, medtem ko oznaki
turren, der höch öder turren ne moremo šteti za oznaki gradu. Šlo je morda le za izpostavljeni stolp,
propugnaculum, tako ali drugače povezan s staro utrdbo.
Zgodovinarji sodijo, da je bil grad sprva v posesti spanheimskih ministerialov gospodov črnomaljskih, potlej
koroških vojvod in po letu 1277 grofov Goriških. Leta 1326 nastopi prvi dokumentirano izpričani soteški
gradiščan, goriški vazal Herman Soteški, brat Henrika črnomaljskega. Za njim so gospodarili na gradu
njegovi potomci vse dokler ni vdova Erazma Soteškega leta 1444 prepustila gospoščino s hišo, opustelim stolpom
in vsem drugim plemičem s Širja. Zgodovinar Anton Kaspret je mnenja, da so si grad vitezi Širski pridobili
leta 1448 z ženitvijo.
Grad naj bi Herman II. Celjski v bataljah s Habsburžani razdejal, Gašperjev sin Jurij-Jörg pa je potlej
pozidal novo grajsko stavbo onstran reke Krke, utrjeno s stolpi in obzidjem. Na mestu te grajske stavbe so
kasneje postavili dvorec z bogatim parkom, katerega razvaline so vidne še danes. Leta 1506 naj bi bil
grad opuščen.
Valvasor je zapisal, da je Soteški grad nekoč obdajalo trojno obzidje in venec stolpov. Imel je v skalo
vsekane ječe, kamor so zapirali Turke. Turki so dali gradu tudi posebno ime - Zeleni grad.
Prvotni grajski tloris nakazuje na pravokotniku z zaobljenimi vogali pozidano kastelno zasnovo s poldrugi
meter debelimi zidovi, ki je na daleč učinkovala kot stolp, na severo-vzhodnem vogalu pa se je nanjo, kot
lahko sklepamo po Valvasorjevi veduti, prislanjal mlajši okrogli ali polkrožni stolpič. Obzidje kastela je
bilo na vrhu opremljeno s cinami, prepoznavne okenske ali druge odprtine v trdni hiši - palasu, ki bi omogočile
natančnejšo opredelitev najstarejših grajskih ostankov, pa se žal niso ohranile. Kdaj so gradu prizidali
okrogel stolpič ni mogoče reči, ker o njemu ni več sledu. Sledov tudi ni več o notranjem obzidnem vencu, še pa
je mogoče v zemljišču razbrati ostanke povsem iregularnega zunanjega, z obzidjem in dvema stolpoma zavarovanega
obora. V tej obliki je zunanji obzidni obroč verjetno nastal šele v času protiturških bojev v drugi polovici
15. stoletja. Bil je pozidan na najbolj odprti in zato izpostavljeni vzhodni strani gradu, medtem ko je čelno
južno stran romanske zasnove že od kraja varoval okoli 10 metrov širok in dokaj globok, zdaj v dobršni meri
zasut obrambni jarek.
Avtorica fotografij gradu stara Soteska je Renee G.
|
Literatura: |
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v osrednji Sloveniji (I. Dolenjska) - Porečje Krke", Založba Viharnik, Ljubljana,
2000, ISBN 961-6057-26-X
|
nazaj
|
|
Ves severo-vzhodni del grad, ki je bil pozidan na prepadnem pomolu
nad Krko, je že zdavnaj zgrmel v globino
|
|
Del obzidja, ki sega še do višine drugega nadstropja
|
|
Južna stena; vidna je značilna romanska struktura zidu
|
|
Stara Soteska na bakrorezu v Valvasorjevi Topografiji iz leta 1679
|
|
Kurz zum Thurn u. Goldenstein, Stara Soteska; gvaš, okoli leta 1860,
Ljubljana, Narodni muzej
|
|