Soteska (dvorec)
Ainöd

17. stoletje

Prvotni lastniki dvorca in nanj vezane gospoščine so bili gospodje Širski - prvemu med njimi Gašperju ga je okoli leta 1448 za doto prinesla v zakon Margareta , hči poslednjega soteškega deželnoknežjega ministeriala iz rodu pl. Soteških. Leta 1458 je posest podedoval njegov sin Jurij - Jörg, nato leta 1506 sinova Gašper in Erazem. Širski so ostali lastniki še vse 16. stoletje, takrat pa so se uveljavili tudi kot vneti pristaši protestantizma. Leta 1628, ko je postal lastnik gospoščine Jurij Erazem, je ta obsegala dvorec, mlin, mostnino in cestnino, 4 domce, 12 podložnikov ter 51 kmetij z gozdovi in travniki. Jurij Erazem je bil primoran še istega leta zapustiti svojo deželo, ker se kot odločen protestant ni želel odpovedati svoji veri. Umrl je leta 1631 v deželni grofiji Durlach.
Leta 1637, ko je umrl še zadnji moški predstavnik Širskih, je posest prevzela Felicita pl. Širska in jo kot doto prinesla v zakon Adamu Gallenberškemu, ki pa so po njeni smrti prevzeli naslov gospodje Soteški. Gallenbergi so v letih 1664-1697 dvorec povečali in olepšali do te mere, da je veljal za enega izmed najimenitnejših grajskih stavb na Kranjskem. Grofom Soteškim so v posesti sledili Auerspergi, ki so imeli dvorec v posesti vse do druge svetovne vojne. Edvard Kocbek, član izvršnega odbora OF, v svojih dnevniških zapisih poroča, da se je leta 1942 zadnji lastnik, knez Karlo Auersperg, iz dvoreca odselil in le tega zapustil italijanski vojski. 22. oktobra, leta 1943 je slovensko narodnoosvobodilno gibanje okrog polnoči dvorec Sostesko požgalo. Prej naj bi še menda iz njega odnesli in skrili vse umetniške predmete. Republiški zavod si je po osvoboditvi prizadeval, da bi dvorec obnovil in tako preprečil, da bi ga domačini izkoriščali za kamnolom, a je zaradi "višje sile" moral prekiniti obnovitvena dela. Del dvorca je bil nato v šestdesetih letih prejšnjega stoletja le obnovljen.

O Soteski govorijo danes le še stari zapisi, med katerimi zavzema odlično mesto Valvasorjev (Die Ehre XI, p. 12 ss). Ob podrobnem opisu dvorca, njegovih sob obogatenih z umetnijami in dvodelnega dvorišča, ne pozabi na cvetličnjak, sadovnjak, konjušnico, mlin, most čez reko Krko itd. Njegov opis dvesto let kasneje imenitno dopolni Anton Kaspret. Podrobno opiše arhitekturne značilnosti dvorca in njegovo notranjost: V prvem nadstropju so nameščena stanovanja knežjih logarjev, gosposki uradi in registratura, kjer so shranjeni arhivi. V drugem nadstropju izzidanega južnega trakta najdemo apartmaje, ki jih sestavlja osem osrednjih sob s pripadajočimi stranskimi prostori. Izstopa predvsem lepa in imenitna jedilnica, ki se ponaša s kasetiranim stropom. Po stenah visijo starinske oljne slike z zgodovinskimi bibličnimi prizori itn. Kaspret nas opozori tudi na prezdavo dvorca leta 1855 in na prenovo grajske kapele leta 1870.
Zadnjo temeljito študijo o Soteski je izvedel Ivan Komelj v času po drugi svetovni vojni, ko je bil dvorec že požgan in tako prikrajšan za številne umetnine. Komelj opiše predvsem vhodni stolp s pripadajočim grbom, dvorišče, stopnišča, arkadirane hodnike, freske, grbovne plošče itd. Srednjeveško jedro Soteske, ki so jo postopno pozidali do leta 1689, Komelj prepozna spričo gotsko oblikovanih arhitekturnih členov znotraj zahodnega trakta.

V južni polovici vzhodno od dvorca se nahaja manjši vrt - zelenica z nekdanjim vodnjakom, še naprej čez cesto pa grajski park s paviljonom imenovan Hudičev turn. Andreas Trost, ki je za Valvasorjevo Topografijo leta 1679 izrisal veduto Soteske, je park narisal južno ob dvorcu. I. Stopar navaja, da je avtor vedute verjetno v baker vrezal le osnutek bodočega parka, ki pa ga kasneje zaradi napačnih ocen o prostoru niso nikoli realizirali. Uresničili so ga zato drugje in drugače, nekoliko vzhodneje. Že sam ogled terena nas prepriča, da južno od dvorca za velik park pač ni bilo dovolj prostora, reka Krka pa zaradi hriba onstran brega tudi ni mogla imeti precej spremenjene struge.
Moramo se zavedati, da so avtorji prenekaterih vedut določene elemente vrisali tudi povsem napačno. S tem so verjetno želeli na veduto vključiti čimveč elementov in tako nastala slika ni bila več v razmerju z dejansko terensko ureditvijo.

V tesni povezavi z lastniki gradu in dvorca Soteska je tudi cerkev sv. Erazma, prvič posredno omenjena 1396 in od 1617 sedež župnije. Sedanje stavba je iz okoli 1664. Ima kvalitetno oltarno opremo iz 18. st. in Goldensteinovo poslikavo prezbiterija iz 1856.

Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v osrednji Sloveniji (II. Dolenjska) - Porečje Krke", Založba Viharnik, Ljubljana, 2000, ISBN 961-6057-26-X
Kompas Novo mesto - Soteska
Kontaktni podatki:
Občina Dolenjske Toplice
Zdraviliški trg 8
8350 Dolenjske Toplice
Telefon : ++386 7 38 45 188
Faks : ++386 7 38 45 189
E-pošta : tic.dtoplice@volja.net
Spletna stran : www.dolenjske-toplice.si
Spletne povezave:
OBčINA DOLENJSKE TOPLICE - KULTURNA DEDIŠčINA - Dvorec Soteska
Kompas Novo mesto - Soteska
Prireditve:
Poletne prireditve v Turnu; v bližini cerkev sv. Erazma in ogledni depo Tehniškega muzeja Slovenije, ki je v poletnem času odprt vsako nedeljo od 14. do 19. ure. Voden ogled Hudičevega turna in razstavnih depojev Tehniškega muzeja Slovenije je možen le po predhodnem dogovoru na Občini Dolenjske Toplice, tel.: 07/384-5191.
GPS koordinate:
N 45° 46.807' E 15° 1.149'

nazaj

Pogled na dvonadstropni dvorec onstran reke Krke; do kraja sta bila izzidana le ta, južni in zahodni trakt
Prvo gospodarsko poslopje (vzhodno od dvorca); upodobljeno je že na Valvasorjevi veduti a o njej ni moč najti podatkov
Drugo gospodarsko poslopje (tudi vzhodno, bližje dvorcu)
Vzhodna stena z vhodnim stolpom
Severna stena dvorca (panoramska slika)
Zahodna stena
Vzhodni trakt iz notranjosti
Zunanja stena južnega trakta
Ostanki zelenice tik ob dvorcu
Vodnjak ob stičišču poti na sredi zelenice
Vhodni stolp; nad portalom se je še po zadnji vojni nahajal grb grofov Gallenbergov in Schrottenbachov, izklesan iz belega marmorja in napisna plošča z letnico 1675
Tik nad glavnim vhodom se je nekoč nahajala sv. Juriju posvečena grajska kapela s sliko Marijinega kronanja v oltarju
Notranjost jugo-vzhodnega zastrešenega stolpa
Zaraščeni notranji prostor dvorca; nekdaj je bil predeljen na dvoriščno in vrtno polovico
Še nedolgo nazaj je ta, k obodu prislonjena zastrešena baročna stavba v severozahodnem vogalu zasnove služila domačinom za hlev (avtor fotografij Renee G.)
Na sredi med dvoriščem in vrtom je nekdaj stala tudi ptičnica; kasneje je bil ves notranji prostor preurejen v grajsko dvorišče
Portal v grajski park, ki se nahaja vzhodno od dvorca
Hudičev turn, pozidan na, v obliki štiriperesne deteljice zasnovanem tlorisu s sekundarno nameščenim rustičnim portalom; v notranjosti je bogato poslikan - delo umetnika Almanacha, ki je med drugim poslikal tudi znameniti "Celjski strop"
Prostran park s paviljonom, na treh straneh obdan z nizkim obzidjem
Valvasor, Slava Vojvodine Kranjske, 1689
Dvorec Soteska, Andreas Trost - Valvasorjeva Topografija leta 1679
Carl Postl - dvorec Soteska; iz albumov Auerspergovih posesti; Novo mesto, knjižnica Mirana Jarca
Dvorec Soteska, predvojna razglednica, INDOK


nazaj