Dvorec Turn je bil od kraja le shramba za desetino - kašča. Viri ne poročajo, kdaj so ga pozidali, a zdi se,
da v 16. stoletju. Starejša literatura se sklicuje na podatek, da je nadvojvoda Karel dovolil porabiti za
zidavo stolpa v Šoštanju 2.000 fl. - bewilliget, 2.000 fl. am Thurme zu Schönstein zu verbauen -
in vidi v stolpu zaradi sinonimnosti besede zametek poznejše graščine Turn. Vendar pa je taka interpretacija
vira napačna. Z oznako Turm je lahko mišljen le zametek trškega dvorca. Ko je ta leta 1734 pogorel,
so tedanji tedanji lastniki šoštanjske gospoščine Thurni, po rodu z bližnjega gradu Turn v Hrastovcu
pri Velenju, prenesli sedež gospoščine v poslopje nekdanje kašče, ki so jo preuredili v plemiško prebivališče.
Tako preurejena stavba je po svojih lastnikih dobila tudi ime. Lastniki Turna in trške graščine so bili ves
čas isti (prim. Šoštanj, trška graščina). Pozneje so rodovini grofov Thurnov sledili leta 1802 Jožef
Franc Bayer, leta 1806 Pompej grof Brigido in še istega leta spet J. Bayer, leta 1807 Franc del Negro,
leta 1812 njegov istoimenski sin, leta 1832 njegovi dediči Jožefa, Franc in Moritz del Negro, leta 1834 Jožef
Mayr, leta 1849 Ferdinand Ernst Karl Leopold Viktor grof pl. Rothkirch-Panthen, po letu 1875 Herman Schnitzer
Edler pl. Lindenstam in njegova soproga Jožefa rojena Pigl. Leta 1900 je bil dvorec v posesti rodovine
Günther iz Konstanze, leta 1916 pa sta ga kupila lastnika šoštanjske tovarne usnja (ustanovljene leta 1788)
Franc in Marjana Woschnagg (nemška veja Vošnjakov). V njem so bili proti koncu prve svetovne vojne nastanjeni
ruski vojni ujetniki, ki so delali v usnjarni (ki je v tistem času prerasla že v enega izmed največjih usnjarskih
obratov v Evropi), ko pa so ti odšli, so se v njem naselili tovarniški delavci. Po Vošnjakih je stavba dobila
svoje še danes udomačeno ime.
Janisch opisuje dvorec kot kompleks, sestavljen iz dveh traktov. V gosposkem je bilo takrat 12 sob, jedilnica,
kuhinja, kapela itn., v stanovanjskem traktu pa je bilo 9 sob, izba za kočijaža, hlevi za 8 konj, shramba za
kočije, skladišče za les in še ena kuhinja. V kleti pod velikim traktom je bilo prostora za okoli 2000 veder
vina. H gosposkemu traktu sta bila prizidana kegljišče in veranda.
Leta 1996 je šoštanjska graščina pogorela. Stanovalcem so 17. februarja leta 1999 svečano predali ključe
triintridesetih obnovljenih stanovanj. (vir: sostanj.info)
|
Literatura: |
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Med Solčavskim in Kobanskim", Viharnik, Ljubljana, 1993, ISBN /
|
nazaj
|
|
Pogled na dvorec iz severo-zahodne smeri
|
|
H graščini je na vzhodnem vogalu priključena veranda
|
|
K dvoriščni fasadi dvorca sta prislonjena stopniščni stolpič, ki sega
do vrha objekta, in manjši, enonadstropni stopniščni prizidek; onstran dvorišča se nahaja gospodarski trakt v
katerem so prav tako stanovanja
|
|
V gospodarskem traktu so se v času vojne nahajali zapori;
stene stavbe so debele okoli 1,9m, v dolžino meri okoli 50 metrov
|
|
Zidovje onstran gospodarskega trakta
|
|
Rusticiran vhodni portal s potlačenim lokom, v vogalih okrašen
z rožama, ki skozi obokano vežo vodi v dvorišče
|
|
|
|
Šoštanj s trškim dvorcem, razvalino starega gradu in dvorcem
Turn na bakrorezu iz Vischerjeve Topografije Štajerske, okoli leta 1681
|
|
Šoštanj in dvorec Turn; kolorirana litografija C. Reicherta,
okoli leta 1860
|
|