Šoštanj (Pusti grad)
Schönstein

12. stoletje

Grad Šoštanj (nem. Schönstein - lepi kamen) je najbrž zrasel v drugi polovici 12. stoletja, kar dopuščajo arhitekturne značilnosti grajskih razvalin (stolpa) nad naseljem. V listini, nastali med letoma 1193 in 1220, se omenjata brata Eberhard in Herman iz Šoštanja (de Schonenst(ein)). Ista šentpavelska fevdnika srečamo v Šoštanju leta 1236, tokrat spet, tako kot že nekajkrat poprej, kot priči salzburškega nadškofa. Že leta 1201 in nato še v naslednjih desetletjih se Eberhardus et Hermannus de Sonensteine omenjata kot fevdnika bamberškega škofa Ekberta in njegovi priči. Zaradi sorodstvene vezi med Dravskimi in Šoštanjskimi, postane ob osvoboditvi Dravskih spanheimskih vezi v drugi polovici 12. stoletja, šoštanjsko posestvo kasneje alod (Kos, Vitez in grad). Z izumrtjem Šoštanjskih vitezov leta 1268 (po mnenju T. Ravnikarja od približno leta 1286 dalje) preide posest v last Vovberških. Leta 1311 se omenja vitez (verjetno gradiščan) v imenu Pfafflina. Omenja se še enkrat istega leta in nato še leta 1318 (purch Schonstain), kar predstavlja prvo izrecno omembo gradu. Istega leta je bila Hermanu Vovberškemu s strani cesarja odobrena prodaja gradu lavantinskemu škofu Dietriku Wolfsauerju, ki pa so ga Vovberžani verjetno že kmalu odkupili nazaj. Leta 1322, ko je Herman Vovberški umrl, je utrdbo podedoval Friderik svobodni Žovneški, sin Katarine, roj. grofice Vovberške in jo nato 29. decembra leta 1330 zastavil gospodom Walseejem, a le za kratek čas. Grad je potlej ostal v posesti Celjskih vse dotlej, dokler njihov rod leta 1456 ni izumrl.
Kot celjski upravnik gradu se leta 1436 omenja Jošt Vaist, že kmalu nato, morda leta 1439, pa naj bi Celjani grad sami razdejali (Kronika celjskih grofov), da bi se ga ne polastili Habsburžani. Kljub temu pa so šoštanjski gradniki izpričani še pozneje, tako leta 1448 Anthony Grimschitzer (iz Grimščic pri Bledu?) in leta 1456 Andrej Trebniški, ki je takrat branil grad pred cesarjem Friderikom, vendar pa se je z njim kmalu pomiril in utrdbo obdržal v zastavi. Leta 1459 jo je odkupil Krištof Narringer za 400 funtov. Verjetnejše je torej sporočilo, da so grad leta 1473 razdejali Turki. Vsekakor se omenja leta 1503 že kot gradišče.

Obstaja mnenje, da v nekaterih zgodovinskih virih (vključno s prvo omembo) Schönstein ne predstavlja ravno obravnavanega šoštanjskega gradu ampak nek grad v Lungau na Koroškem oz. Štajerskem ali nekje v Lavantu (Kos).

Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Med Solčavskim in Kobanskim", Viharnik, Ljubljana, 1993, ISBN /
Kos, Dušan, Dr.: "Vitez in Grad", Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, ISBN 961-6500-82-1
Stopar, Ivan, Dr.: "Razvoj srednjeveške grajske arhitekture na slovenskem štajerskem", Slovenska matica Ljubljana, 1977
Kontaktni podatki:
/
Spletne povezave:
Kavarna Šoštanj - Zgodovina kraja Šoštanj (vsebuje nekaj starih upodobitev)
Prireditve:
Ognjemeti
GPS koordinate:
N 46° 22.575' E 15° 2.532'

nazaj

Grad Šoštanj; pogled iz trga
Notranjost stolpa, ki je poleg zelo visokega pritličja - to je imelo funkcijo kleti - obsegal še tri etaže
Romanska svetlobna lina ter stopničasti zamik stene, ki služi kot ležišče stropnikov in hkrati opredeljuje etaže
Na najbolj eksponirani zahodni strani stolpa je zid debel okrog 260cm
Dostop iz zahoda varuje v živo skalo vsekan obrambni jarek, ki ga na zahodni strani omejuje sekundarna zidava
Sanirana vzhodna stena stolpa z rekonstruiranim portalom, ki je nekoč povezoval v stanovanjski trakt; novodobna zidava je dobro opazna
Stolp, ki je malone ohranjen še do svoje prvotne višine, V mraku osvetljujejo reflektorji
Skromen ostanek palasa, južna stena manjšega pravokotnega prostora vzhodno od stolpa
Nekoliko višja severna stena pravokotnega prostora, dela palasa
Ostanki palasa - severo-vzhodno zidovje
Stičišče palasa in romanskega stolpa
Pogled iz severa; v drugi etaži stolpa je ohranjena svetlobna lina
Ostanki severnega obzidja nekaj metrov od stolpa
Pogled na Šoštanj
Šoštanj s trškim dvorcem, razvalino starega gradu in dvorcem Turn na bakrorezu iz Vischerjeve Topografije Štajerske, okoli leta 1681
Šoštanj in dvorec Turn; kolorirana litografija C. Reicherta, okoli leta 1860


nazaj