Smlednik (grad)
Flödnig

12.stoletje

Na Slovenskem je le malo gospoščin, kakršna je smledniška. Ime gradu, tako slovensko kot tudi prvotno nemško izhajata iz starosvetne besede »smled«, ki pomeni stražišče (die Warte). Ohranil se je namreč obsežni arhiv te gospoščine in morda je ravno to vzrok, da sta grad skupaj s poznejšim dvorcem po zgodovinski plati izjemno dobro obdelana. Zgodovinarji soglašajo, da je bilo območje Smlednika vsaj od 11.stoletja dalje v posesti mejnih grofov, razhajajo pa se v mnenju, koliko smemo njihove namestnike, grofe Andeške, šteti po krajišniku Poponu tudi za njihove dediče.
Ali je posvetitev kapele sv.Odalrika na Smledniku leta 1118 povezana z eventuelnim tamkajšnjim dvorom ali gradom, ni mogoče ugotoviti, vsekakor se pa prvi smledniški vitez Odalrik - Wdalricus de Fledinich pojavi šele leta 1136 kot priča v neki listini patriarha Pelegrina. Omemba sicer ne dokazuje obstoja gradu, saj je vitez morda živel le na kakšnem manjšem dvoru, vendar ga tudi ne izključuje. Vsekakor je idealna pozicija utrdbe na vrhu razglednega hriba omogočala obvladovanje ne le mostu preko Save, ampak predvsem križišča starodavnih poti, ki so v smeri sever-jug povezovale deželno prestolnico Ljubljano prek Kranja in Ljubelja s Koroško, v smeri vzhod-zahod pa Furlanijo in Goriško prek Škofje Loke, Kamnika in Motnika s Štajersko. Zaradi tega lahko sklepamo, da so grad pozidali že zgodaj, čeprav prva neposredna omemba nastopi šele leta 1297 kot dacz Fednich vf der puerg. Po novejših raziskavah je Smlednik s pripadajočim ozemljem že pred letom 1251 prišel v posest gospodov Svibenskih, na gradu pa so gospodovali njihovi vitezi, praviloma gradiščani nesvobodnega rodu. Med leti 1214 in 1220 se omenjata Wergand in Rapoto, potlej drugi.
Leta 1328 sta brata Ulrik in Henrik Svibenska s Planine pri Sevnici zastavila grad kot svojo last - unsrer aygen veste Vlednyk Frideriku Žovneškemu, a ga pozneje nista mogla več odkupiti. Šele ko je rodovina Žovneško - Celjskih leta 1456 izumrla, je gospoščina prešla v druge roke. Prevzeli so jo Habsburžani in jo tako kot prej Celjani upravljali s pomočjo gradiščanov, ki pa se niso nikoli povzpeli do ranga ministerialov.
Med cesarskimi oskrbniki je bil pozneje tudi znameniti Ivan Kacijanar, vitez s Kacenštajna pri Begunjah na Gorenjskem, ki si je bil kot uspešen vojskovodja ustvaril dovolj premoženja, da je leta 1535 kupil od kralja in poznejšega cesarja Ferdinanda I. smledniški grad in gospoščino, vendar je oboje užival le tri leta, saj so se po njegovi nasilni smrti posesti spet polastili deželni knezi. Ti so dali grad v zakup oz.zastavo najprej Turjaškim, kasneje pa so na njem gospodovali Lambergi in Eghhi, ki pa so ga tudi dajali v oskrbo. Leta 1635 se je moral njegov tedanji lastnik Pavel baron pl. Egkh, ki je bil gospoščino odkupil od Ferdinanda II., izseliti, še prej pa je posest prodal Janezu Krstniku grofu Verdu pl. Verdenbergu, kanclerju Ferdinanda II., ki je v dolini verjetno pozidal novi smledniški dvorec. Lastniki razpadajočega gradu in dvorca so potlej isti.
Med dogodki, povezanimi z gradom, velja omeniti, da so Celjani leta 1406 v grajskem stolpu zaprli Jurija Turjaškega, marca 1511 pa ga je tako kot številne druge gradove na kranjskem prizadel potres, očitno pa je imel leta 1515 opraviti tudi s puntarskimi podložniki. Sredi 16.stoletja so ga obnavljali in iz tega časa je znan grajski inventar, v katerem so naštete puške, bakren možnar, nekaj sodčkov smodnika, krogle in med drugim tudi dolga vrv, s katero so spuščali jetnike v ječo v pritličju grajskega stolpa. O gradu, ki je bil tudi sedež deželskega sodišča, je Valvasor zapisal, da "je bil nekdaj trden in dobro opremljen za resno obrambo, zdaj pa je ves pust in zapuščen in že dolga leta ne kaže drugega kot staro razvaljeno zidovje".
Na grad se veže poleg drugih pripovedk tudi znamenita "smledniška legenda" o krivičnem graščaku, ki sta ga hudiča z onega sveta pripeljala pričat v prid obdolženemu kmetu. Legenda je našla pot tudi na panjske končnice in slike na steklo, nekatere zgodbe pa so postale predmet literarnih obdelav.

Otto Piper navaja podatek, da je bila ob vznožju skale, severovzhodno od gradu, manjša prednja utrdba (propugnaculum), o kateri so tisti čas še pričali ostanki zidovja. Te utrdbe poznejša literatura ne navaja več in tudi ostankov zidovja nisem našel.
Na grad lahko pridemo peš po poti, ki vodi po kalvariji iz leta 1772, lahko pa se po gozdni cesti pripeljemo z vozilom tik do vznožja gradu.

Besedilo in slike (če ni navedeno drugače): Aleš Hotko

Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v osrednji Sloveniji - Med Polhovim Gradcem in Smlednikom", Viharnik, Ljubljana, 1998, ISBN 978-961-6057-12-7
Kontaktni podatki:
TIC MEDVODE
Cesta ob Sori, paviljon 1
SI-1215 Medvode
e-mail: ticmedvode@tzm.si
tel: +386 1 361 43 46
GSM: +386 41 378 050

kontaktna oseba: Andreja Gaber
Spletne povezave:
Stari grad nad Smlednikom in sv.Tilen nad Repnjami (kam.si)
Občina Medvode - znamenitosti
Okrepčevalnica Stari grad Smlednik
Kacijanar Ivan (gorenjci.si)
Kacijanar Ivan (Ivan Cankar - Erotika, wikisource.org)
Prireditve:
/
GPS koordinate:
N 46° 09.918' E 14° 26.528'

nazaj

Zunanja, južna stran gradu, pogled s parkirnega mesta
Pogled s parkirnega mesta proti zahodu, na levi strani je stavba okrepčevalnice, naravnost pa pot v notranjost gradu
Severozahodni vogal
Ostanki severnega obzidja
Ob vstopu v notranjost gradu se nam najprej pokaže dominantna stavba v gradu - romanski osrednji stolp z delno obnovljenim zidnim plaščem - bergfrid
Ostanki zidovja severozahodno od stolpa
Ostanki prostorov na severozahodni strani kompleksa; zidovje je obnovljeno oz.pozidano do višine približno enega metra, toliko, da je nakazan nekdanji tloris
Ostanki notranjih prostorov v zahodnem koncu gradu
Zahodna stena osrednjega stolpa
Obnovljen filtrski obod nekdanje cisterne z zunanjim premerom približno 6 metrov
Notranjost cisterne
Notranje južno obzidje ob cisterni, pogled proti vzhodu
Notranje južno obzidje, pogled proti zahodu
Skranji jugozahodni vogal gradu
Mesto nekdanje kapele med notranjim in zunanjim obzidjem v skrajnem jugozadnem vogalu kompleksa; kapela je bila pravilno orientirana, sklepala pa jo je polkrožna romanska apsida in ta podatek opredeljuje tudi notranje obzidje v romansko dobo
Jugozahodni vogal stolpa
Skrajni jugovzhodni vogal gradu
Lukja v južni steni stolpa, kjer je danes vhod v stolp; včasih je bil vhod v stolp prebit višje v steni
Notranjost stolpa - severna stena
Tramovnica v notranjosti stolpa
Ostanki notranjega obzidja na vzhodu
Notranje vzhodno obzidje, spodaj pa je viden prečni zid, ki so ga odkrili med arheološkimi izkopavanji in za katerega I.Stopar meni, da sodi še v predzgodovinsko dogajanje na grajskem hribu
Prerez notranje obzidne stene na vzhodu
Vzhodna stena stolpa in njegov jugovzhodni vogal
Detajl zidave zidnega plašča v vzhodni steni stolpa
Pogled v smeri zahoda, na desni strani vhod v grad in severno obzidje
Ostanki severnega zidovja ob vhodu v grajski kompleks
Severozahodni vogal grajskega kompleksa, slikan iz notranjosti
Pogled proti vzhodu po dolžini južnega notranjega obzidja
Detajl zidave zidnega plašča na bergfridu
Južna stena bergfrida z vidnimi okenskimi(?) odprtinami
Južno medzidje, pogled proti zahodu
Pogled proti vzhodu
Pogled na bergfrid iz medzidja
Cisterna, kot se vidi iz medzidja
Jugovzhodni vogal zunanjega obzidja
Notranjost stolpa na jugozahodnem vogalu
Medzidje na južni strani po celotni dolžini, pogled proti vzhodu
Jugovzhodni vogal notranjega zidovja in prerez notranje vzhodne stene
Šivan jugozahodni vogal stolpa - detajl
Severno obzidje ob vhodu iz gradu, pogled iz zunanjosti, proti zahodu
Pogled proti jugovzhodu
Grad je postavljen na živi skali
Parkirno mesto ob vznožju gradu (južna stran), tukaj je verjetno bil eden izmed dveh obrambnih jarkov, ki sta varovala grad
Pogled na grad s parkirnega mesta
Cisterna in bergfrid, kot ju vidimo z južne strani, kjer je danes parkirno mesto
Pogled na grajski kompleks z jugovzhoda
Vzhodno notranje zidovje in bergfrid z vzhodne strani
Morda ostanki enega izmed obrambnih jarkov na vzhodni strani? Sedaj je tu gozdna pot
Jugovzhodni stolp v zunanjem obzidju
Ostanki zunanjega vzhodnega obzidja
Pogled na grad z vzhoda - viden je bergfrid ter notranje in zunanje vzhodno obzidje
Ostanki jarka na severovzhodni strani gradu
Zaraščeno zunanje vzhodno obzidje
Zunanji jugovzhodni vogal grajskega kompleksa
Okrepčevalnica ob vznožju gradu
Kalvarija, postavljena leta 1772, po kateri vodi pešpot do gradu
Pogled proti zahodu na kraja Smlednik in Valburga iz gradu
J.V.Valvasor - P.Mungerstorff Dvorec in grad Smlednik, bakrorez iz leta 1679
L.Benesch - Vinjeta starega smledniškega gradu, Narodni muzej Ljubljana


nazaj