Na Slovenskem je le malo gospoščin, kakršna je smledniška. Ime gradu, tako slovensko kot tudi prvotno nemško izhajata
iz starosvetne besede »smled«, ki pomeni stražišče (die Warte). Ohranil se je namreč obsežni arhiv te gospoščine in morda
je ravno to vzrok, da sta grad skupaj s poznejšim dvorcem po zgodovinski plati izjemno dobro obdelana. Zgodovinarji
soglašajo, da je bilo območje Smlednika vsaj od 11.stoletja dalje v posesti mejnih grofov, razhajajo pa se v mnenju,
koliko smemo njihove namestnike, grofe Andeške, šteti po krajišniku Poponu tudi za njihove dediče.
Ali je posvetitev kapele sv.Odalrika na Smledniku leta 1118 povezana z eventuelnim tamkajšnjim dvorom ali gradom,
ni mogoče ugotoviti, vsekakor se pa prvi smledniški vitez Odalrik - Wdalricus de Fledinich pojavi šele leta
1136 kot priča v neki listini patriarha Pelegrina. Omemba sicer ne dokazuje obstoja gradu, saj je vitez morda živel
le na kakšnem manjšem dvoru, vendar ga tudi ne izključuje. Vsekakor je idealna pozicija utrdbe na vrhu razglednega
hriba omogočala obvladovanje ne le mostu preko Save, ampak predvsem križišča starodavnih poti, ki so v smeri sever-jug
povezovale deželno prestolnico Ljubljano prek Kranja in Ljubelja s Koroško, v smeri vzhod-zahod pa Furlanijo in
Goriško prek Škofje Loke, Kamnika in Motnika s Štajersko. Zaradi tega lahko sklepamo, da so grad pozidali že zgodaj,
čeprav prva neposredna omemba nastopi šele leta 1297 kot dacz Fednich vf der puerg. Po novejših raziskavah je
Smlednik s pripadajočim ozemljem že pred letom 1251 prišel v posest gospodov Svibenskih, na gradu pa so gospodovali
njihovi vitezi, praviloma gradiščani nesvobodnega rodu. Med leti 1214 in 1220 se omenjata Wergand in Rapoto, potlej
drugi.
Leta 1328 sta brata Ulrik in Henrik Svibenska s Planine pri Sevnici zastavila grad kot svojo last - unsrer
aygen veste Vlednyk Frideriku Žovneškemu, a ga pozneje nista mogla več odkupiti. Šele ko je rodovina Žovneško -
Celjskih leta 1456 izumrla, je gospoščina prešla v druge roke. Prevzeli so jo Habsburžani in jo tako kot prej
Celjani upravljali s pomočjo gradiščanov, ki pa se niso nikoli povzpeli do ranga ministerialov.
Med cesarskimi oskrbniki je bil pozneje tudi znameniti Ivan Kacijanar, vitez s Kacenštajna pri Begunjah na Gorenjskem,
ki si je bil kot uspešen vojskovodja ustvaril dovolj premoženja, da je leta 1535 kupil od kralja in poznejšega
cesarja Ferdinanda I. smledniški grad in gospoščino, vendar je oboje užival le tri leta, saj so se po njegovi nasilni
smrti posesti spet polastili deželni knezi. Ti so dali grad v zakup oz.zastavo najprej Turjaškim, kasneje pa so
na njem gospodovali Lambergi in Eghhi, ki pa so ga tudi dajali v oskrbo. Leta 1635 se je moral njegov tedanji lastnik
Pavel baron pl. Egkh, ki je bil gospoščino odkupil od Ferdinanda II., izseliti, še prej pa je posest prodal Janezu
Krstniku grofu Verdu pl. Verdenbergu, kanclerju Ferdinanda II., ki je v dolini verjetno pozidal novi smledniški dvorec.
Lastniki razpadajočega gradu in dvorca so potlej isti.
Med dogodki, povezanimi z gradom, velja omeniti, da so Celjani leta 1406 v grajskem stolpu zaprli Jurija Turjaškega, marca
1511 pa ga je tako kot številne druge gradove na kranjskem prizadel potres, očitno pa je imel leta 1515 opraviti tudi
s puntarskimi podložniki. Sredi 16.stoletja so ga obnavljali in iz tega časa je znan grajski inventar, v katerem so naštete puške,
bakren možnar, nekaj sodčkov smodnika, krogle in med drugim tudi dolga vrv, s katero so spuščali jetnike v ječo
v pritličju grajskega stolpa. O gradu, ki je bil tudi sedež deželskega sodišča, je Valvasor zapisal, da "je bil nekdaj
trden in dobro opremljen za resno obrambo, zdaj pa je ves pust in zapuščen in že dolga leta ne kaže drugega kot staro razvaljeno
zidovje".
Na grad se veže poleg drugih pripovedk tudi znamenita "smledniška legenda" o krivičnem graščaku, ki sta ga hudiča
z onega sveta pripeljala pričat v prid obdolženemu kmetu. Legenda je našla pot tudi na panjske končnice in slike na steklo,
nekatere zgodbe pa so postale predmet literarnih obdelav.
Otto Piper navaja podatek, da je bila ob vznožju skale, severovzhodno od gradu, manjša prednja utrdba
(propugnaculum), o kateri so tisti čas še pričali ostanki zidovja. Te utrdbe poznejša literatura ne
navaja več in tudi ostankov zidovja nisem našel.
Na grad lahko pridemo peš po poti, ki vodi po kalvariji iz leta 1772, lahko pa se po gozdni cesti pripeljemo
z vozilom tik do vznožja gradu.
Besedilo in slike (če ni navedeno drugače): Aleš Hotko
|
Literatura: |
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v osrednji Sloveniji - Med Polhovim Gradcem in Smlednikom", Viharnik, Ljubljana, 1998, ISBN 978-961-6057-12-7
|
Kontaktni podatki: |
TIC MEDVODE
Cesta ob Sori, paviljon 1
SI-1215 Medvode
e-mail: ticmedvode@tzm.si
tel: +386 1 361 43 46
GSM: +386 41 378 050
kontaktna oseba: Andreja Gaber
|
nazaj
|
|
Pogled s parkirnega mesta proti zahodu, na levi strani je
stavba okrepčevalnice, naravnost pa pot v notranjost gradu
|
|
Severozahodni vogal
|
|
Ostanki severnega obzidja
|
|
Ob vstopu v notranjost gradu se nam najprej
pokaže dominantna stavba v gradu - romanski osrednji stolp z delno obnovljenim zidnim plaščem - bergfrid
|
|
Ostanki zidovja severozahodno od stolpa
|
|
|
|
Ostanki prostorov na severozahodni strani kompleksa;
zidovje je obnovljeno oz.pozidano do višine približno enega metra, toliko, da je nakazan nekdanji tloris
|
|
Ostanki notranjih prostorov v zahodnem koncu gradu
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Zahodna stena osrednjega stolpa
|
|
Obnovljen filtrski obod nekdanje cisterne z zunanjim premerom približno 6 metrov
|
|
Notranjost cisterne
|
|
|
|
|
|
Notranje južno obzidje ob cisterni, pogled proti vzhodu
|
|
Notranje južno obzidje, pogled proti zahodu
|
|
Skranji jugozahodni vogal gradu
|
|
Mesto nekdanje kapele med notranjim in zunanjim obzidjem
v skrajnem jugozadnem vogalu kompleksa; kapela je bila pravilno orientirana, sklepala pa jo je
polkrožna romanska apsida in ta podatek opredeljuje tudi notranje obzidje v romansko dobo
|
|
Jugozahodni vogal stolpa
|
|
Skrajni jugovzhodni vogal gradu
|
|
Lukja v južni steni stolpa, kjer je danes
vhod v stolp; včasih je bil vhod v stolp prebit višje v steni
|
|
Notranjost stolpa - severna stena
|
|
Tramovnica v notranjosti stolpa
|
|
Ostanki notranjega obzidja na vzhodu
|
|
|
|
|
|
Notranje vzhodno obzidje, spodaj pa je viden prečni zid,
ki so ga odkrili med arheološkimi izkopavanji in za katerega I.Stopar meni, da sodi še v
predzgodovinsko dogajanje na grajskem hribu
|
|
|
|
Prerez notranje obzidne stene na vzhodu
|
|
Vzhodna stena stolpa in njegov jugovzhodni vogal
|
|
Detajl zidave zidnega plašča v vzhodni steni stolpa
|
|
Pogled v smeri zahoda, na desni strani vhod v grad in
severno obzidje
|
|
Ostanki severnega zidovja ob vhodu v grajski kompleks
|
|
Severozahodni vogal grajskega kompleksa, slikan iz
notranjosti
|
|
Pogled proti vzhodu po dolžini južnega notranjega obzidja
|
|
Detajl zidave zidnega plašča na bergfridu
|
|
Južna stena bergfrida z vidnimi okenskimi(?) odprtinami
|
|
Južno medzidje, pogled proti zahodu
|
|
Pogled proti vzhodu
|
|
Pogled na bergfrid iz medzidja
|
|
Cisterna, kot se vidi iz medzidja
|
|
Jugovzhodni vogal zunanjega obzidja
|
|
|
|
Notranjost stolpa na jugozahodnem vogalu
|
|
Medzidje na južni strani po celotni dolžini,
pogled proti vzhodu
|
|
Jugovzhodni vogal notranjega zidovja in prerez
notranje vzhodne stene
|
|
Šivan jugozahodni vogal stolpa - detajl
|
|
Severno obzidje ob vhodu iz gradu, pogled iz zunanjosti,
proti zahodu
|
|
|
|
Pogled proti jugovzhodu
|
|
Grad je postavljen na živi skali
|
|
Parkirno mesto ob vznožju gradu (južna stran),
tukaj je verjetno bil eden izmed dveh obrambnih jarkov, ki sta varovala grad
|
|
Pogled na grad s parkirnega mesta
|
|
Cisterna in bergfrid, kot ju vidimo z južne strani,
kjer je danes parkirno mesto
|
|
|
|
Pogled na grajski kompleks z jugovzhoda
|
|
Vzhodno notranje zidovje in bergfrid z vzhodne strani
|
|
Morda ostanki enega izmed obrambnih jarkov na vzhodni strani?
Sedaj je tu gozdna pot
|
|
|
|
Jugovzhodni stolp v zunanjem obzidju
|
|
|
|
Ostanki zunanjega vzhodnega obzidja
|
|
Pogled na grad z vzhoda - viden je bergfrid ter notranje in zunanje
vzhodno obzidje
|
|
Ostanki jarka na severovzhodni strani gradu
|
|
Zaraščeno zunanje vzhodno obzidje
|
|
Zunanji jugovzhodni vogal grajskega kompleksa
|
|
Okrepčevalnica ob vznožju gradu
|
|
Kalvarija, postavljena leta 1772, po kateri vodi pešpot do gradu
|
|
Pogled proti zahodu na kraja Smlednik in Valburga iz gradu
|
|
J.V.Valvasor - P.Mungerstorff Dvorec in grad Smlednik, bakrorez
iz leta 1679
|
|
L.Benesch - Vinjeta starega smledniškega gradu, Narodni muzej Ljubljana
|
|