Slovenska Bistrica (dvorec)
Windisch Feistritz

14. stoletje

Prvotni grad, ki so ga kasneje modernizirali v podobo renesančnega dvorca, se v pisnih virih prvič omenja leta 1311 kot burk Feistritz. Sprva je bil deželnoknežji, nato pa je kot zastavljena posest ali drugače romal iz rok v roke (od leta 1368 do 1456 so bili lastniki tudi Celjski grofje), dokler ga ni leta 1717 kupil grof Ignacij Attems (dvorec Štatenberg in Brežice), ki mu je dal sedanjo obliko. Attemsi so ostali v posesti stavbe vse do zadnje vojne. Vse, kar si lahko danes v dvorcu imenitnega ogledamo, izvira iz časa prvih Attemsov. Večidel umetnin, plastnik in še marsikaj na, v ali ob dvorcu je bilo uničeno po drugi svetovni vojni.

Na dvorcu domuje kar nekaj tematskih razstav, res vredni ogleda pa so prostori, ki so pod ponudbo ogledov opredeljeni pod "drugo". To so reprezentančni prostori poslikani s freskami in ponekod okrašeni s štukaturami: poročna dvorana, urejena v okroglem renesančnem stolpu, viteška dvorana, ki sega v višino dveh nadstropij (poslikal jo je baročni slikar Franc Ignacij Flurer), kapela, stopniščna avla ipd.

Stavbna zgodovina objekta je le okvirno preučena. Očitno je, da se je najstarejši grad naslonil na severo-zahodni vogal mestnega obzidja z že obstoječim stolpom, ki je v merah in zasnovi malone identičen z mestnim jugo-zahodnim, pozneje Graslovim stolpom. Že pred letom 1313 so k stolpu prizidali današnji severni trakt, ki so ga naslonili na obstoječe obzidje. Vsaj v 16. stoletju, najbrž že prej, so sprva skromnemu, enotraktnemu gradu prizidali še ostale tri trakte in ga obdali z renesančnim obzidjem z obrambnimi stolpiči. Naslednji pomembni mejnik v grajskem razvoju je leto 1623. Grofje Vetter von der Lilie so ga takrat izzidali v obliki, ki se je z določenimi korekturami ohranila do danes. V času, ko je grad prišel v posest Attemsov, so zrasla južno od dvorca tudi nova gospodarska poslopja.
Zahodno od dvorca je včasih stal velik grajski park, obdan z manjšim obzidjem. Danes si še vedno lahko ogledamo Gabrov drevored.

Trenutno potekajo na dvorcu obnovitve fresk in štukatur. Nazadnje so freske obnavljali leta 1964. Ker fotografiranje reprezentančnih prostorov (posebno fresk) obiskovalcem ni dovoljeno, predlagam, da si fotografije notranjosti ogledate na kateri izmed spodnjih spletnih povezav.

Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: "Gradovi na Slovenskem", Cankarjeva založba, 1987, ISBN 86-361-0280-4
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Med Prekmurjem in porečjem Dravinje", Založba Park, Ljubljana, 1991, ISBN /
Kontaktni podatki:
GRAD SLOVENSKA BISTRICA
Zavod za kulturo Slovenska Bistrica
Grajska ulica 11
2310 Slovenska Bistrica
Tel.: +386 (2) 818 55 26, 843 31 93
Fax.: +386 (2) 818 27 25
e-mail: zavod.grad@siol.net
http:// www.zavod-ksb.si
Spletne povezave:
Zavod za kulturo Slovenska Bistrica - Grad Bistrica
GRAD SLOVENSKA BISTRICA
Slovenska Bistrica – Grad in park gradu v Slovenski Bistrici
Zavod za kulturo Slovenska Bistrica - Prireditve
Prireditve:
Veliko kulturnih in družabnih prireditev, v poročni dvorani se odvijajo matične poroke...
GPS koordinate:
N 46° 23.631' E 15° 34.257'

nazaj

Dvonadstropni dvorec s svojim vhodom na zahodni strani
Jarek z renesančnim obzidjem
Z volutami oprti grajski portal, ki vodi na prostrano zunanje dvorišče
Most, pozidan preko nekdanjega izsušenega grajskega jarka; nekoč je bil namesto zidanega, vzdižni most
Renesančni portal, adaptiran v času baroka
Nekdanja gospodarska poslopja južno od dvorca
Drug vhod na nasprotni strani, nasilno prebit skozi renesančno obzidje
Vodnjak v notranjem dvorišču
Dvoriščne arkade pri vhodu na južni strani
Notranja južna stena dvorca; arkade v nadstropju so zazidane
Okrogli vogalni stolp v katerem je poročna soba; ostali trije stolpi so nepravilne pravokotne oblike
Še en pogled proti nekdanjim gospodarskim poslopjem proti zahodu
Zunanja stena gospodarskega poslopja nad obzidjem
Renesančno obzidje z vkomponiranim obrambnim stolpom
Značilna renesančna zidava z vidnim zazidanim prehodom?
Strelne line na vrhu obrambnega stolpa
Vogal naslednjega vogalnega stolpa; vklesana napisa v kamenju AEIOS in SONTNER
Obzidje, ki se nadaljuje od dvorca proti vzhodu
Vzhodna stena; za obzidjem se nahaja teniško igrišče
Severna stena
Severna stena s severno-zahodnim stolpom
Edini ohranjeni Graslov stolp, ki je bil nekoč vkomponiran v jugozahodni vogal mestnega obzidja, pozidan okoli leta 1300
Napisna plošča družine Vetter iz leta 1589 (najdena pri urejanju grajskih teras)
G. M. Vischer, Dvorec Slovenska Bistrica; bakrorez iz Topografije vojvodine Štajerske, 1681
Grad Slovenska Bistrica na sekundarno kolorirani Reichertovi litografiji iz leta okoli 1860, izrez; grafični muzej Rogaška Slatina


nazaj