Slivnica (dvorec)
Schleinitz

15.stoletje

Za neposrednega prednika dvorca štejemo dvor, ki je leta 1428 s privoljenjem deželnega kneza zapisal svoji ženi Marjeti Friderik s Kleka. Dvor je torej stal na deželnoknežji zemlji. Leta 1443 je Friderik dobil v zajem dvor pri slivniškem gradu (Burgsleunz), vas poleg in vse pritikline, kar pomeni, da je takrat poleg dvora obstajal tudi grad o katerem nimamo drugih poročil.
Dvorec je leta 1493 pozidal iz Hrvaške priseljeni Jurij Kolonič, in sicer na mestu prejšnjega gradu, ki je bil razdejan v vojskah. Kolonič se je priselil sem leta 1480 in si tu nekaj pozneje pridobil dediščino hčera Hansa s Kleka, Friderikovega sina. Dvorec in posest so za njim dedovali njegovi sinovi, ob cenistvi posesti leta 1541 pa je že v rokah njegovih vnukov. Adam Kolonič in njegova soproga Johana roj. baronica pl. Stadl sta Slivnico leta 1608 prodala Herbersteinom za 30.000 fl., ti pa so jo obdržali v posesti do leta 1738, nato pa skupaj s Framom prodali grofu Francu Ludoviku pl. Khuenburgu. Njeni poznejši lastniki so bili knez Stanislav Poniatowsky, nato grof Klemens Brandis, ki je stavbo (okoli leta 1860) prezidal in postavil leta 1862 novo kapelo, leta 1880 Herman Pauls, okoli leta 1900 Karel pl. Rudnicki, po letu 1906 in med obema svetovnima vojnama grof Franc Schönborn iz Starega Futoka v Bački. V dvorcu je nazadnje deloval vzgojni dom za fante, sedaj pa je opuščen ga počasi načenja zob časa.
Stavbno zgodovino dvorca determinira nekaj temeljnih mejnikov. Prvotno graščino je na mestu nekdanjega dvora leta 1493 pozidal Jurij Kolonič, znan po imenu Krabat. Graščina je najbrž obsegala le vzhodni trakt današnje stavbe, v katerem se je ohranil poznogotski portal (na sliki desno). To skromno zasnovo je eden izmed Koloničev leta 1582 prezidal v štiritraktno graščino, utrjeno s štirimi okroglimi stolpiči in vodnim jarkom, ki jo kaže Vischerjeva upodobitev iz okoli leta 1681. Okoli leta 1862 je Klemens Brandis prezidal graščino v dvorec in ji dal sedanjo neogotsko podobo.

Danes je dvorec v lasti ministrstva za šolstvo in šport. Ob njemu naj bi v prihodnosti zgradili igrišče za golf, sam dvorec pa morda uredili v šolo za turizem.

Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - I. knjiga (Območje Maribora in Ptuja)", Partizanska knjiga in drugi, Ljubljana, 1990, ISBN /
Polona Embreuš, Špela Rojs: "SLIVNIŠKI GRAD SKOZI ČAS", raziskovalna naloga, dostopno na:
http://www.mb.sik.si/datoteke/struktura/Raziskovalne_naloge_2007/Slivniski%20grad%20skozi%20cas.pdf
Kontaktni podatki:
/
Spletne povezave:
/
Prireditve:
/
GPS koordinate:
N 46° 28.565' E 15° 38.797'

nazaj

Pogled na dvorec in park s ceste; dvorec oblikujejo štirje enonadstropni trakti, poudarjeni na vogalih s štirimi stolpiči
Zunanjščina dvorca je slikovito razčlenjena z neogotsko oblikovanimi okni
Posebej pa je na zalomljeni vhodni fronti poudarjen rizalit, ki ga oblikujejo reprezentativni stebriščni vhod z balkonom, trodelni motiv balkonskih vrat s heraldičnim členom ter s stopničastimi zalomi oblikovana atika
Stolpiči so različno visoki; najvišji je severo-vzhodni
Nad pritličnim oknom je vzidana heraldična plošča
Stolp je okrašen s konzolnim balkonom in razgledno teraso na vrhu; nad oknoma in vhodom na balkon se nahajajo ure
Na vzhodnem krilu je nameščen Marijin kip v naravni velikosti, poudarjen z baldahinom
Severo-zahodni in jugo-zahodni stolpič segata do višine kapi, ki jo presegata samo s svojo krono
Četrti stolpič je še za nadstropje nižji in v višini nadstropja urejen kot terasa
Kletna okna so dvodelna
Pogled na dvorec s severne smeri
Južna fasada v kateri se nahaja stranski vhod v stavbo
Na južni strani je ob dvorcu pozidana in z njim preko hodnika povezana neogotska kapela
Vhodni portal v kapelo
Pogled na kapelo z južne smeri
Heraldična plošča pod križem na fasadi
Zahodna fasada
Reprezentativni stebriščni vhod z balkonom
Glavni severni vhod v stavbo z neogotskim portalom
Med vhodne stebre je vpeta ornamentalna neogotska ograja
Vhodna avla je obokana, obok sloni na razkošno profiliranem slopu, obočne kape so opremljene s tankimi rebri, tlak je marmornat
Vhod v avlo
Iz pritličja drži v nadstropje dvoramno marmorno stopnišče
Stopnišče spremlja klesana ograja z neogotskim arkadnim motivom
Zvezdasto obokan strop nad stopniščem
Vzhodni hodnik ob vhodni avli
Vse sobe v dvorcu so opustošene
V dvorcu se nahaja še nekaj peči
Notranjost v nadstropju severo-vzhodnega stolpa
Do nadstropja vodi ozko polžasto leseno stopnišče
V več sobah je na stropih kvaliteten štuk iz časa regotizacije stavbe
Reprezentančna soba ob severo-vzhodnem stolpu; nekoč je v tej sobi na steni visela rodovna listina vseh lastnikov Slivnice od leta 1428 dalje z naslovom: Die Besitzer der Herrschaft Burg Schleinitz
V njej se nahaja kamin, ki je bil še nedavno uporabljen
Rezljan lesen vratni okvir z neogotskimi vratnicami v nadstropju severnega trakta, ki povezuje stopnišče z eno izmed reprezentančnih soban
V enemu izmed stolpov so se že vsula tla
Podstrešje
Iz podstrešja je dostopen tudi prostor v severo-vzhodnem stolpu
Na podstrešju se nahaja med drugim star razsut klavir in pa kot kaže ostanki neke peči
Kletni prostori na jugo-zahodni strani
V južnih kleteh so si prostore zase uredili mladi
V kleti vzhodnega krila je ohranjen poznogotski pazduhasti portal s posnetim robom
Kotlovnica
Nekoč se je v južnem kletnem traktu nahajala kopalnica
Tuš kabine
Jugo-zahodni stolp
Notranjščina stavbe je tako kot njena zunanjščina neogotska (pogled na severo-vzhodni vogal dvorišča)
Vhod v pritličje južnega trakta, ki skozi avlo vodi do stranskega vhoda v stavbo
Južna vhodna obokana avla v pritličju
Zaraščena baročna plastika sv. Janeza Nepomuka na vrtu zahodno od dvorca
Dvorec Slivnica pred neogotskimi prezidavami na kolorirani Kuwassegovi litografiji iz leta okoli 1845 (zasebna last, Graz)
Dvorec slivnica, Reichertova litografija iz albuma Einst und Jetzt, 1864


nazaj