Škrljevo (dvor)
Grailach

12. stoletje

Na pobočju Ravniškega hriba nad vasico z istim imenom blizu Šentruperta pri Mirni na Dolenjskem stoji dvor Škrljevo, fevdalna postojanka krške cerkve na Dolenjskem (do leta 1622). Prvič se omenja leta 1130 kot posest predium Chrilowe, ki so jo njegovi predniki podelili možem plemenitega rodu, med katerimi kralj posebej omenja grofa Viljema in njegovega istoimenskega sina. Posest je pozneje prek vdove grofa Viljema Heme Breže-Selške prešla v last krških škofov, omenja pa se sicer že v nepristni listini iz leta 1044 kot Chrilouua. Ime so sprva, kot kaže, uporabljali tudi za označevanje cerkve st. Ruperta v današnjem Šentrupertu - ecclesia sancti Rudberti in Creylav, dvor pa se v srednjeveških listinah nikoli izrecno ne omenja. O njegovem zgodnjem nastanku priča le po njem imenovani oglejski ministerial Majnhard (purchrauiis Megnardo de Crilog), ki nastopa leta 1163 v neki na Škrljevem izdani listini patriarha Ulrika.
Rodbina vitezov Škrljevskih je opravljala posest do leta 1541, ko je ta prešla v roke Auerspergov, leta 1585 pa naletimo v zapuščinskem inventarju na Janeza Baltazarja Wernegka. Leta 1613 je zagospodaril na dvoru Janez Ruess pl. Ruessenstein, ki ga je še isto leto prodal Martinu Kheysellu z Višnje gore.V rokah te rodovine je ostal do leta 1705, ko ga je dobil v zakup Franc Anton baron Langenmantl in postal čez dve leti njegov lastnik. Leta 1766 si je posestvo na dražbi pridobila Marija Terzija Langenmantl roj. Flöding, od njene hčere Karoline baronice Pittoni roj. Langenmantl pa ga je leta 1799 kupil Jakob Schuller. V 19. stoletju so bili lastniki Škrljevega poleg Schullerjevih naslednikov med leti 1834 - 1855 še Vasiči, leta 1885 si ga je na prisilni dražbi pridobila Marija Podobnik. V lasti rodovine Podobnik je ostal do začetka druge svetovne vojne. Leta 1941 so se v njem naselili salezijanci, ki so tu prebivali do leta 1950. V nacionalizirano stavbo so nato naselili stranke, zdaj je prazna. Na njeno nekdanjo imenitnost opozarja le že obzidan, čeprav do kraja zanemarjen vrt, in zaraščen ostanek parka s starimi tisami in lipami pred pročeljem. Stavba velja za pomemben spomenik v družbeni lasti.
Dvor, ki je v renesansi zrasel v pravo, utrjeno graščino, je bil v prvotni obliki značilen, na pravokotni talni ploskvi v obliki stolpa pozidan srednjeveški dvor. Ta je v jedru današnje stavbe še vedno ohranjen. S svojimi skoraj poldrugi meter debelimi stenami sega v višino dveh nadstropij, vendar pa so njegovi starejši arhitekturni členi skriti pod ometi. Čas njegovega nastanka je spričo tega težko določiti, njegov tloris pa kaže na nastanek v zgodnjegotski dobi, v 13. ali morda 14. stoletju. V notranjosti današnje graščine naj bi se nahajalo še nekaj kosov starega pohištva, predvsem pa so sobane zanemarjene in obdane z raznoraznimi odpadki. Domačini zatrjujejo, da je graščina v zadnjih desetletjih pravo nasprotje tega, kar je bila za časa salezijancev. Da o nekdanji grajski kapeli ni več sledu, je odveč poudarjati.

Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v osrednji Sloveniji - III. Dolenjska (Porečje Temenice in Mirne), Viharnik, Ljubljana, 2002, ISBN 961-6057-34-0
Kontaktni podatki:
/
Spletne povezave:
Škrljevo (turisticnaagencija.com)
Prireditve:
/
GPS koordinate:
N 45° 58.677' E 15° 04.487'

nazaj

Dvor Škrljevo iz vzhodne smeri
Pogled iz južne smeri
Južna fasada
V prizidanem okroglem močnem renesančnem stolpu lahko zasledimo zazidano ključasto strelnico
Pravokotni vhodni stolpič na severovzhodni strani
Polkrožen portal iz peščenjaka s posnetimi robovi in utorom za vzdižni most, ki zdaj drži le še na grajski vrt (glej Valvasorjevo upodobitev)
Severna fasada
Ohranjeno gotsko okno, ki je vzidano v prvotno štirikotno zasnovo dvora
Severni renesančni stolp s strelnicami
Tudi ta strelnica je bila zaradi nefunkcionalnosti zazidana
Vzhodni portal na zahodni strani so namestili sele v 19. stoletju
Vhodna veža na zahodni strani dvora
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Avtor fotografije Viktorija Rozman Bitenc
Škrljevo na bakrorezu v Valvasorjevi Topografiji, 1679


nazaj