Naselje Sevnica se kot Liehtenwalde prvič omenja leta 1275. Grad pa kot castellum Liehtenwalde šele
v salzburškem urbarju za Brežice in Sevnico iz leta 1309. V urbarju iz leta 1322 se omenja grad kot castrum
Liehtenwald, leta 1323 pa je naveden kot ammannshaus - prebivališče uradnika, ki upravlja sevniški grad.
Pozneje se v listinah omenja leta 1346 die vest Lehtenwald in leta 1373 (haus) Liehtenwald.
Med letoma 1479 in 1491 je bil grad zaradi spora med cesarjem Friderikom III. in novo imenovanim salzburškim
nadškofom Bernardom Rohrom v rokah ogrsko-hrvaškega kralja Matije Korvina ali po ljudskem izročilu kralja Matjaža.
Leta 1494, ko je novi cesar Maksimiljan grad, ki je bil še do leta 1491 v ogrskih rokah, vrnil nazaj nadškofiji, se ta
omenja kot sloss Liechtenwald.
Na gradu so se poslej vrstili oskrbniki, tako Hans Rajhenburški, po njegovi smrti leta 1519 dosmrtno Ivan Ungnad,
leta 1558 Oswald Göriacher. Leta 1563 je vzel gospoščino v najem Boltežar baron pl. Lamberg, leta 1590 Ivan baron
pl. Khiessl, leta 1595 pa jo je proti volji papeža Klemena VIII. kupil v dedno last Inocenc Moscon. Ta je grad
spremenil v udobno rezidenco: uredili so dvorišče z arkadnimi hodniki in dali zunanjščini enotno podobo.
Ker zadeve glede nakupa niso bile jasne, je posest po nastopu nadškofa Parisa Lodrona leta 1619 spet prišla pod salzburško
vrhovno oblast in je ostala salzburška vse do leta 1803, vendar pa so na gradu še naprej gospodovali Mosconi in
njihovi dediči - ti so ga dobili v dedni fevd za zvišano kupnino 40.000 fl. šele leta 1637 po dolgotrajnem prerekanju.
Leta 1675 je posedovala grad Ana Elizabeta, grofica Turjaška rojena Moscon, leta 1688 je pred svaštva prešla na Draškoviče,
leta 1725 spet na Turjaške, leta 1769 pa ga je kupila grofica Jožefina Keglevič (grofica Ana Sermage).
V letih 1803-1864 je bil v rokah Johanna Händla pl. Rebenburga, sledila sta mu Albert Gehrenböck in Ludvik Ratzesberg pl.
Wartenburg, leta 1880 pa ga je prevzel prof. dr. Karel Ausserer, ki je na severnem pobočju uredil novo cesto na grad in
obogatil drevesni del grajskega parka. Nato so si naglo sledili grof Wallhofen, Schleinitz, kapetan Oton in
od leta 1910 do druge svetovne vojne grofica Matilda Arco Zinneberg, ki je bila habsburške rodovine. Takrat je grad hranil
mnogo starin in umetnin.
Grad, na katerem so se nedavno zaključila obnovitvena dela ponuja sedaj poleg ogleda muzejskih in galerijskih zbirk, slavnostnih
prostorov, grajske kapele, kašče in grajskega parka še Grajsko kavarno z grajskimi slaščicami. Večino prostorov
ter soban je na gradu možno tudi najeti, pari pa lahko na grajskem parku izrečete tudi svoj usodni "da" v okviru
veličastne poroke.
|
Literatura: |
Kos, Dušan, Dr.: "Vitez in Grad", Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, ISBN 961-6500-82-1
Komelj, Ivan, Dr.: "Sevniški grad in Lutrovska klet", ZSVS 1969
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Med Kozjanskim in porečjem Save", Viharnik, Ljubljana, 1993, ISBN 961-6057-00-6
Stopar, Ivan, Dr.: "Gradovi na Slovenskem", Cankarjeva založba, 1987, ISBN 86-361-0280-4
|
Kontaktni podatki: |
Naslov: Grad Sevnica, Cesta na grad 17, 8290 Sevnica
Telefon: 07 81 61 075 ali 051 680 289
E-pošta: grad.sevnica@kstm.si
Lastnik objekta: Občina Sevnica, Glavni trg 19a, 8290 Sevnica
Upravljavec objekta: KŠTM Sevnica, Glavni trg 19, 8290 Sevnicav
Grajska ekipa:
Rok Petančič, skrbnik
Karmen Tabor, čistilka in turistična vodička
Živko Poljšak, hišnik
Ciril Dolinšek, turistični vodič
ODPIRALNI ČAS:
Ponedeljek - četrtek: po predhodni najavi na tel. 051 680 289
Petek: 15.00 - 18.00
Sobota, nedelja in prazniki: 13.00 - 18.00 (1. 5. - 31. 10.) 12.00 - 15.00 (1. 11. - 30. 4.)
Za skupine je ogled mogoč tudi izven odpiralnega časa. Za rezervacijo prosimo, da nas pokličete na 051 680 289.
|
Prireditve: |
Za prireditve glej stran kstm.si.
|
nazaj
|
|
Grad je v svoji današnji podobi štiritraktna stavba z okroglimi
stolpi na vogalih
|
|
Severna stena, pogled iz parkirišča, kjer se je nekoč nahajal del
parka
|
|
Škarpa ob parkirišču
|
|
Pot do gradu pelje na vzhodni strani mimo prostorov radioamaterskega
kluba, ob katerem se tik stopnišča nahaja plastika leva
|
|
Sredi vzhodnega trakta je vpet poznoromanski stolp, katerega stene
merijo 2,60 metrov, njegov obris pa je viden v fasadi; v njegovi južni steni se nahaja poznoromanska lina (vidna
znotraj)
|
|
Romanska svetlobna lina na zunanji fasadi romanskega stolpa v vzhodnem traktu
|
|
Grajski vhod se nahaja na južni strani objekta
|
|
Vhodni portal je polkrožen, rustično oblikovan
|
|
Nad njim je reliefna plošča, na kateri vzpenjujoča se leva pridržujeta grba Mosconov in Aichelburgov; pod grbom je napis, ki z imenovanjem takratnih lastnikov indirektno
sporoča, da sta grad prezidala Inocenc Moscon in njegova soproga Ana
|
|
Nasproti vhoda se nahaja balkon, ki ga ob strani krasita kamnita leva
|
|
Približana plastika leva
|
|
V 1. nadstropju jugo-zahodnega stolpa (na sliki desno) je urejena
renesančnobaročna grajska kapela
|
|
Nekoč z balustradno ograjo opremljena ploščad na zahodu
|
|
|
|
Ozek portal v vzhodni fasadi gradu
|
|
Pogled na vzhodno fasado z vzhodnega dela parka; v vogalu ob levem
stolpu se je nedavno nahajal lesen balkon - glej fotografijo
|
|
Pogled z gradu na cerkev sv. Nikolaja in trški dvorec
|
|
Vzhodno ob gradu se nahaja renesančna stavba - Lutrova kapela, imenovana tudi klet
|
|
Portal v dvorišče
|
|
Atrij, pogled proti jugu, avtor: Rok Petančič
|
|
|
|
Renesančni vhodni portal v klet
|
|
V višini preklade portala je vrsta kamnitnih konzol, ki bi mogle
biti sicer ostanek stropne konstrukcije vinske kleti, katero so v 19. stoletju prislonili in po letu 1945 odstranili, bolj verjetno pa so sestavni del fasade, stanek pergole, kakršne najdemo v primorski kraški arhitekturi
|
|
Notranjost je opremljena s tempera slikarijami iz okoli leta
1600 (obnovljene v letih 1963 do 1973)
|
|
Starejša fotografija fresk, ki se motivno vežejo
na svetopisemsko izročilo
|
|
Na slavoloku so vidne dopasne podobe Pametnih in
nespametnih devic
|
|
Obrambni stolpič
|
|
če si podrobneje ogledamo Vischerjevo upodobitev (ni prikazana) in pa
grafiko iz kodeksa Status familiae Patachich bomo opazili, da je bil nekoč ta višiji
|
|
Grad Sevnica, svod arkadnega hodnika pred
obnovo
|
|
Hodnik po obnovi, avtor: Rok Petančič
|
|
Grajsko dvorišče z vodnjakom in figuralnim delom drugega vodnjaka
|
|
Freska Pomladi v okroglem stolpu
|
|
Galantni prizor v grajskem parku; freska iz začetka
18. stoletja v jugo-vzhodnem grajskem stolpu; izdelana je po bakrorezni predlogi mojstra Carla Remshardta
(1678-1735)
|
|
Albert Felicijanova dvorana, avtor: Rok Petančič
|
|
Baročni salon, avtor: Rok Petančič
|
|
Galerija, avtor: Rok Petančič
|
|
Grajska kapela, avtor: Rok Petančič
|
|
Konferenčna dvorana, avtor: Bojan Dremelj
|
|
Poročna dvorana, avtor: Bojan Dremelj
|
|
Šolski muzej, avtor: Rok Petančič
|
|
Stolp s freskami, avtor: Bojan Dremelj
|
|
Stolp s freskami, avtor: Bojan Dremelj
|
|
Sevnica z gradom; kolorirana litografija iz Stare Kaiserjeve suite, okoli leta 1830
|
|
Joseph Kuwasseg, Sevnica; kolorirana litografija iz okoli leta 1845 (izrez)
|
|
Renesančna litoželezna kaminska pečnica z alegorično reliefno upodobitvijo zmagoslavja smrti, vzidana v grajski vhodni veži
|
|
C. Reichert: Sevnica okoli leta 1864
|
|
Grad Sevnica, sgrafiti v ostenju enega izmed oken
|
|
Grad Sevnica; grafika iz kodeksa
Status familiae Patachich, okoli leta 1740; Nacionalna i sveučilišna biblioteka u Zagrebu
|
|