Rudenek (Lekšetov grad)
Rudeneck, Rudenegg

14. stoletje

Rudenek (Rudenegg) nad Rečico v Zgornji Savinjski dolini je bil zgrajen med letoma 1326 in prvo omembo leta 1345 (vest Rudenek). V tem času je prišlo zaradi gradu do spora med ptujskimi gospodi in grofi Celjskimi, ki ga je reševal vojvoda Albreht II. Vojvoda se je odločil, da bo jedro spora - grad, do nadaljnega posedoval kar sam. Leta 1364 je Hansel (Hans) z Vrbovca izročil svoj alod grad Rudenberk (vest Rudenberch) grofom Celjskim in ga takoj prevzel nazaj v fevd. Gre za grad Rudenek, razlog za preimenovanje pa je najbrž tičal v prezidavi, ki je spremenila videz poslopja, saj je bil Rudenek leta 1345 že delno porušen.
Viri poročajo, da sta Hansovo zapuščeno posestvo podedovala Boltežar in Gašper Lueger (Jamska?) in da je le-ta mnogo svojega imetja zastavil Judom. Rudenek se ponovno omenja leta 1447 kot vest Rudenegk; takrat ga je Hans Vrbovški zapustil celjskih grofom, po letu 1456 pa je postal deželnoknežji. Leta 1461 ga je deželni knez podelil v zajem Hansovi hčeri Ani in njenemu soprogu Andreju Hohenwarterju. Ob cenitvi posestev leta 1542 nastopa kot lastnica okoliških posestev soproga Wolfganga Dobrnskega, vendar se grad posebej ne omenja. Po smrti Dobrnskega sta si delila dediščino Hans Lienhart in njegova žena Konkordija pl. Himmelberg. Leta 1578 je Wolf Žiga pl. Gaisruck prodal Rudenek - seinen Edelmannssicz Rudenegg ljubljanskemu škofu Konradu, ta pa ga je pripojil svoji gornjegrajski posesti. Škof Janez ga je leta 1595 oddal za 150 fl. v najem svojemu stričniku Gašperju Tavčarju za obdobje petih let. Najemna pogodba je vsebovala klavzulo, da mora Gašper Tavčar »pri urjenju in v vojskah skrbeti za naše bojne konje tu na Štajerskem in jih popeljati v boj". Zato smo ga dolžni oskrbeti s konji, opremo in hlapci ter z vsem potrebnim. Obenem moramo zanj vzdrževati konja in hlapca in smo mu dolžni poleg navadne mezde, ki znaša 50 rajnišev (goldinarjev) na leto, kadar je v vojskah, izplačati še po 12 rajnišev.«
Tavčar se je že leta 1598 prostovoljno odpovedal najemu, ki mu pač ni prinašal dobička. 18. oktobra leta 1628 je škof Tomaž Hren v Rudeneku posvetil kapelo in oltar, leta 1635 pa so grad opustošili uporni kmetje. Vsekakor so ga nato popravili in morda celo povečali, saj je na Vischerjevi upodobitvi še cel. V posesti škofije je ostal do leta 1788, ko je postal last verskega sklada. Šele takrat je verjetno pričel propadati.

* Avtor vseh fotografij je Aleš Hotko; thumbnail fotografija vzeta iz mozirje.info

Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Med Solčavskim in Kobanskim", Viharnik, Ljubljana, 1993, ISBN /
Kos, Dušan, Dr.: "Vitez in Grad", Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, ISBN 961-6500-82-1
Kontaktni podatki:
/
Spletne povezave:
Grad Rudenek (Wikipedija)
Prireditve:
Grajska parcela je naprodaj pri nepremičninski agenciji TA-BU.
GPS koordinate:
N 46° 29.10' E 14° 54.49'

nazaj

Pogled na grajski hrib s ceste
Grajski jarek
Grajski jarek
Jugo-zahodni obrambni zid
Obrambni zid, poglej iz severne smeri
Obrambni zid - vzhodna stran
Vzhodni obrambni zid
Vzhodni obrambni zid
Utor v steni, ki nakazuje na portal ali lino
Polkrožna zidava na južni strani
Pogled proti nekdanjemu predgradju
Severo-zahodna stran stolpa ob obzidju
Stik stolpa z obzidjem (zunanjščina)
Jugo-vzhodna stena stolpa
Severni vogal
Severo-vzhodna stena, prekrita z vejevjem
Notranjost stolpa
Prehod v severo-vzhodnem delu nadstropja stolpa
Vhod v stolp v pritličju
Svetlobna lina v pritličju severo-zahodne stene stolpa
Utori za tramovnice
Gotska zidava
Polkrožna zidava na shrajnem vhodnem delu
Svetlobna lina v pritličju stolpa
Grič, ki je po legendi nastal pri turškem obleganju gradu; na tem mestu naj bil pokopan turški poveljnik
Grad Rudenek na Vischerjevi upodobitvi iz okoli leta 1681


nazaj