Rogatec (grad Gornji Rogatec)
Rohitsch

12. stoletje

Grad Rogatec je sodil med poglavitne krške fevde v Savinjski marki. Posest se kot Roas omenja že leta 1130. Kot prvi fevdniki so izpričani traungavski krajišniki, za njimi, po letu 1192, pa deželoknežji ministerialci iz Slovenskih Konjic. Leto 1192 predstavlja tudi prvo neposrednjo omembo gradu kot Purch ze Rohacz. Iz rodu Konjiških izvirata Bertold in Štefan - Perhtoldus et Stephanus de Rohas, ki nastopata kot priči v neki listini iz leta 1197 in ki sta si po svojem novem gradu privzela tudi ime. Rod Rogaških je obdržal grad v svoji posesti do konca 13. stoletja. Njegov poslednji lastnik je bil Henrik Rogaški, sledili so mu sorodni Liechtensteinerji, ti pa so leta 1301 prodali utrdbo svobodnemu Ulriku Žovneškemu za 700 mark srebra. Rogatec je bil tedaj središče velike fevdalne posesti, rogaški vitezi pa so nastopali tudi kot posestniki gradov Štatenberk in Forhtenek. Leta 1304 so jo krški škofje Žovneškim tudi formalno podelili v zajem. Ko so Celjani izumrli, jo je prevzel deželni knez in jo pričel oddajati v upravljanje svojim oskrbnikom. Grad poslej ni imel več poprejšnjega pomena, njegovo ime pa je ostalo zapisano v viteški epiki visokega srednjega veka; Wolfram von Eschenback ga omenja v svojem znamenitem Parsivalu (»Iz Celja sem prijezdil v Rogatec. Tu sem se tri ponedeljke veliko bojeval...«).
Kot oskrbniki leta 1475 nastopata Viljem Turjaški in nato v letih 1486 - 1503 Hans Rogaški (Rohitscher). V tem času, leta 1487, se je na gradu mudil oglejski vizitator, katerega tajnik Santonino je grad tudi na kratko opisal. Hans Rogaški, ki je imel grad od kraja v oskrbi, ga je pozneje dobil v zakup, po njem pa ga je kot zakupno posest podedoval njegov svak Ahac Lindeški. Lindeškemu je sledila njegova hči kristina, soproga Krištofa Schrotta mlajšega, ki je dala leta 1542 oceniti vrednost posestva, njej pa Ahacova vnukinja Zofija, soproga Ruperta Welzerja iz Spiegelfelda. Za časa njenega zakupništva je grad četa 1574 pogorel. O požaru je ohranjenih več poročil, ki pripovedujejo, da je grad po krivdi oskrbnika Žige Hueberja pričel goreti pri kuhinjskem dimniku, nakar se je požar razširil na strehe. V dveh urah je požar upepelil vse razen vinske kleti in dveh pritličnih malih izb. Da se je požar širil tako hitro je botrovalo dejstvo, da je bil precejšen njegov del lesen. Zofija Welzer se je kmalu lotila obnovitvenih del, da bi sebi in otrokom priskrbela stanovanje, pa tudi zat, ker je grad ležal ob meji in so se podložniki ob sovražni stiski vanj zatekali. Grad so v veči meri na novo pozidali, v Zofijini posesti pa je bil še leta 1586, leta 1593 in 1607 pa nastopa kot lastnik Ehrenreich Welzer. Poznejši lastniki gradu so bili leta 1681 Seifried knez pl. Eggenberški, leta 1730 Marija Šarlota kneginja Eggenberška, nato Eleonora in Marija Terezija grofica pl. Leslie, rojena pl. Eggenberg, leta 1770 Anton grof. pl. Leslie, 30. avg. leta 1805 Anton grof Lamberg in Anton grof Attems, po 11. aprilu leta 1805 samo še rodovina Attems. Attemsi so grad opustili in prepustili uničenju. Na litografiji iz Stare Kaiserjeve suite je že brez strehe, v šestdesetih letih 19. stoletja je ostalo še nekaj zidovja. Danes so vidni le neznatni ostanki.

Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Med Kozjanskim in porečjem Save", Viharnik, Ljubljana, 1993, ISBN 961-6057-00-6
Ivan Stopar: Rogatec / 66. zvezek zbirke vodnikov Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Zavod za spomeniško varstvo Slovenije, Ljubljana, 1976, ISBN /
Kontaktni podatki:
ZAVOD ZA KULTURO, TURIZEM IN RAZVOJ ROGATEC
PTUJSKA CESTA 23, 3252 ROGATEC
03 810 72 86
tic.rogatec@siol.net
www.rogatec.net
Spletne povezave:
Grad Rogatec (rogatec.net)
Prireditve:
Za seznam prireditev glej stran www.rogatec.net.
GPS koordinate:
N 46° 13.848' E 15° 42.049'

nazaj

Od nekdaj mogočnega gradu sta vidni le še steni, ki se vztrajno upirata gravitaciji; pogled iz jugo-zahodne smeri
Severo-zahodni vogal razvalin drži skupaj šivan rob z večjih kamnitih kvadrov
Na vrhu razvalin; pogled proti severo-zahodnem vogalu
Pogled na romansko lino z zunanje, južne smeri
Romanska lina z notranje smeri
Druga romanska lina z notranje smeri
Na vzhodnem delu razvalin bomo naleteli na ta zidan, obokan prostor
Pogled v notranjost prostora
Pogled na skrajni vzhodni del razvalin v katerem se nahaja obokan prostor
Očiščen teren nam omogoča neoviran razgled nad Rogatec
Trg Rogatec z rogaškim gradom, levo v ospredju Strmol; litografija iz okoli leta 1830
Rogtec; akvarel trškega pomerija neznanega slikarja sindika iz leta 1782 z gradom in dvorcem Strmol (zasebna last)
Pobudov jeklorez Rogatca z dvorcem Strmol v ospredju; iz Schmidlove knjige Das Herzogthum Steiermark, 1839
Trg Rogatec z istoimenskim gradom v ozadju; bakrorez iz Vischerjeve Topografije vojvodine Štajerske, okoli leta 1681


nazaj