Grajska stavba, ki na Valvasorjevi upodobitvi iz leta 1688 kaže še vsa znamenja svojega nastanka v 16. stoletju, je bila v 16. in 17. stoletju v posesti Hebenstreitov in se je leta 1509 menda še imenovala Rožanec an de Eben, leta 1650 pa na Rauniah. Od srede 17. stoletja dalje je bila v posesti Sechtenov, od začetka 18. stoletja dalje so jo posedovali Gačniki - Schlagenburgi, od leta 1809 dalje pa grofje Thurn - Valsassina, lastniki pliberškega in guštanjskega gospostva ter svinčevih jam in fužin v Črni, ki so jo posedovali do konca zadnje vojne. Douglas Thurn - Valsassina je dvorec po letu 1863 prezidal in mu dal sedanjo neobaročno podobo, obenem pa je ob njem uredil park. Med okupacijo je bila v dvorcu najprej dekliška gospodinjska šola, nato, po letu 1944, nemška vojska. Po letu 1945 so ga preuredili v gimnazijo, nekdanjo konjušnico pa v dijaški internat, leta 1953 pa se je v grajsko stavbo preselila študijska knjižnica, po njej pa so že leta 1952 preimenovali naselje Guštanj. Sedaj se v dvorcu nahaja Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika, v sosednji stavbi pa muzej. V grajskih prostorih je ohranjen izjemen fond slikarske dediščine - rezultat likovnih kolonij, ki so v prostorih galerije Likovnega salona potekale od leta 1969 dalje. Galerija prireja redne razstave umetniških del in predstavlja alternativne programe pod okriljem ravenskega muzeja, ki ima v njem stalne zbirke iz zgodovine kraja in Mežiške doline. V dvorcu je razstavljen tudi bogat fond male plastike.

Spletna stran, povezava na katero je dodana spodaj, vsebuje nekaj (tudi starejših) fotografij notranjosti.