Rače (dvorec)
Kranichsfeld

16.stoletje

Rače se kot naselje - villa Rats prvič omenjajo leta 1240, vendar ne v zvezi z gradom, ki se v srednjem veku ne imenuje. Prvi znani lastnik dvorca Rače, pozidanega med leti 1528 - 1533, je bil ptujski meščan, deželnoknežji uradnik v Mariboru in Konjicah Gregor Regall, ki je dvorcu dal tudi ime Kranichsfeld (žerjavovo polje). Ob napovedi premoženja leta 1542 je ocenil takrat pač na novo pozidano stavbo na 1000 funtov. Leta 1582 je Tobija Regall prodal polovico gospoščine svojemu stričniku Ehrenreichu. Ko so se morali Regalli v obdobju protireformacije zaradi pripadnosti protestantizmu zateči na Švedsko, je dvorec prišel v posest barona Offa pl. Teufenbacha. Leta 1629 preide v roke Erazma barona Trebniškega s Švarcenštajna, gospoda na Štatenberku in v Račah. Najverjetneje so v tem času k dvorcu prizidali njegov južni del. Trije trakti so sprva objemali zaprto dvorišče, nakar so vzhodno krilo konec 19. stoletja podrli in tako dvorišče odprli v park. Leta 1669 je kupil dvorec in gospoščino Erazem grof Tattenbach, ko pa so grofa zaradi zarote zoper cesarja Leopolda leta 1671 v Gradcu usmrtili, je cesar Rače zasegel in jih nato prodal Boštjanu Haydtu pl. Haydteggu. Nadaljni lastniki: 1723 Jožef Ludvik baron pl. Werdenberg, 1814 - 1824 Gottfried Rainer zu Lindenbühel, do 1874 Karl Denike, 1884-1894 Tereza Straff, do 1898 Jožef Kalas in E. Schweinburg, odtlej rodovina Bachler. V rokah te rodovine je bil dvorec tudi med obema vojnama. V tem času je že začel propadati, po osamosvojitvi pa se je vanj naselila občinska uprava in s tem se je začela postopna obnova. Restavrirali so notranjost, na novo prekrili streho in obnovili fasado. Zdaj so v njem kino dvorana, poročna dvorana, sedež krajevne skupnosti, prostori občinske uprave, zasebna etnološka zbirka, v manjšem delu pa tudi zasebna stanovanja.
V okolici dvorca še najdemo sledi nekdanjega vodnega jarka, ki je dvorec zagnamoval kot "otoški" ali vodni grad/dvorec. Nekoč so dvorec obdajali ribniki in visok okop, ki se je ohranil vsaj do konca 17. stoletja.

Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - I. knjiga (Območje Maribora in Ptuja)", Partizanska knjiga in drugi, Ljubljana, 1990, ISBN /
Kontaktni podatki:
/
Spletne povezave:
Grad Rače (Osnovna šola Rače)
Grajska kapela na dvorcu Rače (kam.si)
Prireditve:
Razne prireditve, kmečka tržnica in poroke.
GPS koordinate:
N 46° 27.139' E 15° 40.747'

nazaj

Grajska stavba je zleknjena na ravnici sredi večidel zasutih jarkov (pogled z jugo-zahodne smeri); desni del dvorca (na sliki ločen z barvo fasade) so prizidali kasneje (pred letom 1681)
Vsi trakti so enonadstropni
Prednje, severo-zahodno dvorišče, je zaprto s vseh štirih strani
Drugo, južno oz. vzhodno pa se na vzhodni strani prosto prelije v park
Drevored nas s severo-zahodne smeri pripelje do mlajšega portala, skozi katerega vstopimo v obokano vežo
Obokana veža pri severo-vzhodnem dvorišču
Stanovanjsko-gospodarski trakti, ki obdajajo dvorišče, so bili nekdaj na treh straneh arkadirani, zdaj pa so arkade v pritličju in nadstropju zazidane, ponekod v nadstropju predrte z okni
Zazidan okenski okvir na hodniku južnega trakta
Obokana veža - vhod v pritlične prostore vzhodnega in severnega trakta
Vodnjak sredi dvorišča
Stopnišče, ki pelje v nadstropju severnega trakta
Sredi južnega trakta se vzdiguje močan stolp z renesančnimi strelnimi linami
Pod njim obokan prehod povezuje severno z južnim odprtim dvoriščem
Ponekod naletimo še na gotsko-renesančne polkrožne portale s prirezanimi robovi
Trakti južnega dvorišča imajo ravno tako zazidane arkade, le v pritličju zahodnega trakta je nekaj arkad še odprtih
Severo vzhodni vogal južnega trakta je poudarjen z okroglim, neobaročnim pomolom
Zunanja vogala južnega trakta sta okrepljena z okroglima, za nadstropje višjima stolpoma, ki ju v višini talnega zidca opasuje močna polkročna kordonska palica
Iz zahodnega trakta na njegovi zahodni fasadi izstopa tristrano sklenjena kapela z okni neogotskih oblik (kapela ima oltar iz okoli leta 1700)
Pogled na dvorec skozi park iz severne smeri
G. M. Vischer, Dvorec Rače, bakrorez, okoli leta 1681


nazaj