Rače se kot naselje - villa Rats prvič omenjajo leta 1240, vendar ne v zvezi z gradom, ki se v srednjem veku ne imenuje. Prvi znani lastnik dvorca Rače, pozidanega med leti 1528 - 1533, je bil ptujski meščan, deželnoknežji uradnik v Mariboru in Konjicah Gregor Regall, ki je dvorcu dal tudi ime Kranichsfeld (žerjavovo polje). Ob napovedi premoženja leta 1542 je ocenil takrat pač na novo pozidano stavbo na 1000 funtov. Leta 1582 je Tobija Regall prodal polovico gospoščine svojemu stričniku Ehrenreichu. Ko so se morali Regalli v obdobju protireformacije zaradi pripadnosti protestantizmu zateči na Švedsko, je dvorec prišel v posest barona Offa pl. Teufenbacha. Leta 1629 preide v roke Erazma barona Trebniškega s Švarcenštajna, gospoda na Štatenberku in v Račah. Najverjetneje so v tem času k dvorcu prizidali njegov južni del. Trije trakti so sprva objemali zaprto dvorišče, nakar so vzhodno krilo konec 19. stoletja podrli in tako dvorišče odprli v park. Leta 1669 je kupil dvorec in gospoščino Erazem grof Tattenbach, ko pa so grofa zaradi zarote zoper cesarja Leopolda leta 1671 v Gradcu usmrtili, je cesar Rače zasegel in jih nato prodal Boštjanu Haydtu pl. Haydteggu. Nadaljni lastniki: 1723 Jožef Ludvik baron pl. Werdenberg, 1814 - 1824 Gottfried Rainer zu Lindenbühel, do 1874 Karl Denike, 1884-1894 Tereza Straff, do 1898 Jožef Kalas in E. Schweinburg, odtlej rodovina Bachler. V rokah te rodovine je bil dvorec tudi med obema vojnama. V tem času je že začel propadati, po osamosvojitvi pa se je vanj naselila občinska uprava in s tem se je začela postopna obnova. Restavrirali so notranjost, na novo prekrili streho in obnovili fasado. Zdaj so v njem kino dvorana, poročna dvorana, sedež krajevne skupnosti, prostori občinske uprave, zasebna etnološka zbirka, v manjšem delu pa tudi zasebna stanovanja.
V okolici dvorca še najdemo sledi nekdanjega vodnega jarka, ki je dvorec zagnamoval kot "otoški" ali vodni grad/dvorec. Nekoč so dvorec obdajali ribniki in visok okop, ki se je ohranil vsaj do konca 17. stoletja.