Rače se kot naselje - villa Rats prvič omenjajo leta 1240, vendar ne v zvezi z gradom, ki se v srednjem veku
ne imenuje. Prvi znani lastnik dvorca Rače, pozidanega med leti 1528 - 1533, je bil ptujski meščan, deželnoknežji
uradnik v Mariboru in Konjicah Gregor Regall, ki je dvorcu dal tudi ime Kranichsfeld (žerjavovo polje). Ob
napovedi premoženja leta 1542 je ocenil takrat pač na novo pozidano stavbo na 1000 funtov. Leta 1582 je Tobija Regall
prodal polovico gospoščine svojemu stričniku Ehrenreichu. Ko so se morali Regalli v obdobju protireformacije zaradi
pripadnosti protestantizmu zateči na Švedsko, je dvorec prišel v posest barona Offa pl. Teufenbacha. Leta 1629 preide
v roke Erazma barona Trebniškega s Švarcenštajna, gospoda na Štatenberku in v Račah. Najverjetneje so v tem času k
dvorcu prizidali njegov južni del. Trije trakti so sprva objemali zaprto dvorišče, nakar so vzhodno krilo konec 19. stoletja
podrli in tako dvorišče odprli v park. Leta 1669 je kupil dvorec in gospoščino Erazem grof Tattenbach, ko pa so grofa zaradi
zarote zoper cesarja Leopolda leta 1671 v Gradcu usmrtili, je cesar Rače zasegel in jih nato prodal Boštjanu Haydtu pl.
Haydteggu. Nadaljni lastniki: 1723 Jožef Ludvik baron pl. Werdenberg, 1814 - 1824 Gottfried Rainer zu Lindenbühel, do 1874 Karl
Denike, 1884-1894 Tereza Straff, do 1898 Jožef Kalas in E. Schweinburg, odtlej rodovina Bachler. V rokah te rodovine je bil
dvorec tudi med obema vojnama. V tem času je že začel propadati, po osamosvojitvi pa se je vanj naselila občinska uprava in
s tem se je začela postopna obnova. Restavrirali so notranjost, na novo prekrili streho in obnovili fasado. Zdaj so v njem
kino dvorana, poročna dvorana, sedež krajevne skupnosti, prostori občinske uprave, zasebna etnološka zbirka, v manjšem delu pa tudi
zasebna stanovanja.
V okolici dvorca še najdemo sledi nekdanjega vodnega jarka, ki je dvorec zagnamoval kot "otoški" ali vodni grad/dvorec. Nekoč
so dvorec obdajali ribniki in visok okop, ki se je ohranil vsaj do konca 17. stoletja.
|
Literatura: |
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - I. knjiga (Območje Maribora in Ptuja)", Partizanska knjiga in drugi, Ljubljana, 1990, ISBN /
|
Prireditve: |
Razne prireditve, kmečka tržnica in poroke.
|
nazaj
|
|
Vsi trakti so enonadstropni
|
|
Prednje, severo-zahodno dvorišče, je zaprto s vseh štirih strani
|
|
Drugo, južno oz. vzhodno pa se na vzhodni strani prosto prelije v park
|
|
Drevored nas s severo-zahodne smeri pripelje do mlajšega portala, skozi
katerega vstopimo v obokano vežo
|
|
Obokana veža pri severo-vzhodnem dvorišču
|
|
Stanovanjsko-gospodarski trakti, ki obdajajo dvorišče, so bili nekdaj na treh
straneh arkadirani, zdaj pa so arkade v pritličju in nadstropju zazidane, ponekod v nadstropju predrte z okni
|
|
Zazidan okenski okvir na hodniku južnega trakta
|
|
Obokana veža - vhod v pritlične prostore vzhodnega in severnega trakta
|
|
Vodnjak sredi dvorišča
|
|
Stopnišče, ki pelje v nadstropju severnega trakta
|
|
Sredi južnega trakta se vzdiguje močan stolp z renesančnimi strelnimi linami
|
|
Pod njim obokan prehod povezuje severno z južnim odprtim dvoriščem
|
|
Ponekod naletimo še na gotsko-renesančne polkrožne portale s prirezanimi robovi
|
|
|
|
Trakti južnega dvorišča imajo ravno tako zazidane arkade, le v pritličju zahodnega trakta
je nekaj arkad še odprtih
|
|
Severo vzhodni vogal južnega trakta je poudarjen z okroglim, neobaročnim pomolom
|
|
Zunanja vogala južnega trakta sta okrepljena z okroglima, za nadstropje višjima stolpoma,
ki ju v višini talnega zidca opasuje močna polkročna kordonska palica
|
|
Iz zahodnega trakta na njegovi zahodni fasadi izstopa tristrano sklenjena kapela z okni
neogotskih oblik (kapela ima oltar iz okoli leta 1700)
|
|
Pogled na dvorec skozi park iz severne smeri
|
|
G. M. Vischer, Dvorec Rače, bakrorez, okoli leta 1681
|
|