Pukštajn (grad)
Buchenstein

13.stoletje

Utrdba, ki je obvladovala prehod iz Dravske v Mislinjsko dolino, je nekdaj sodila v območje andeške slovenjgraške gospoščine, na njej pa so gospodovali gradniki grofa Andechs Meranskega, po letu 1251 pa oglejskega nadškofa. Vsaj že leta 1278 jo je imel zastavljeno Henrik Pfannberški, leta 1282 pa jo je Majnhard iz Enzeldorfa z dovoljenjem svoje žene Gertrude Trušenjske z Dravograda oddal v zastavo Offu Emerberg - Marenberškemu za 40 funtov srebra, vendar jo je moral le-ta najprej odkupiti od grofa Henrika Pfannberškega. Leta 1302, ko se grad omenja kot Puechenstain, ga je verjetno posedoval Henrik pl. Hohenlohe, ki je bil sorodstveno povezan z Vovbrškimi in Žlemberškimi. Leta 1322 (?) je patriarh oddal v zajem grad Pottenstein Nikolaju Gallu iz Slovenjega Gradca. Kot patriarhov zajem so nato grad - vest Puchenstain dobili gospodje Aufensteinski iz Pliberka. Aufensteini so gospoščino leta 1361 priznali kot deželnoknežji fevd, kar je bil takrat tudi dravograjska gospoščina. Za Aufensteini je grad spet prešel v roke deželnega kneza, ki ga je podelil Niklasu Gallu; ta je imel predikat von Puchenstein in je bil pač potomec prej omenjenega Galla. Niklas je leta 1393 obljubil grofu Hermanu Celjskemu, da bo utrdbo prodal samo njemu, kar kaže na njen takratni pomen. Leta 1516 je bila v posesti Hansa Galla Pukštajnskega, a je že kmalu nato prešla na Gaisrucke, ki ob cenitvi imenj leta 1542 že nastopajo kot njeni lastniki. Gaisrucki so malo gospoščino obdržali do leta 1593. Takrat jo je Jurij Gašper pl. Gaisruck prodal svojemu bratu Hansu kot svobodno posest za 10.000 fl, ta pa jo je takoj odstopil Mathesu Ammannu. Ker pa Jurij Gašper ni dobil vsega denarja, je terjal grad nazaj. Med prizadetima strankama se je vnel spopad, katerega posledica je bila, da je grad leta 1595 pogorel. Škodo so ocenili na 6.000 fl. Ammann je gospoščino sicer obdržal, vendar pa so se Gaisrucki še leta 1639 in 1661 imenovali Pukštajnski. Leta 1612 so ocenili Ammannovo zapuščino, grad pa je nato kmalu prešel v druge roke. Leta 1662 ga je dobila kot deželnoknežji zajem gospa Zofija Kempinsky, roj. baronica pl. Falbenhaupt in nato še isto leto Hans M. pl. Saxengang. V letih 1681-1745 so gospoščino posedovali Khösslerji. V tem času, leta 1706, je grad po nesrečnem naključju vnovič pogorel in zdi se, da ga poslej niso več obnovili. Njegovo mesto je prevzela nova graščina, ki so jo pozidali ob njegovem vznožju v ravnini.

Grad je dostopen po položni poti približno 10 minut peš od dvorca Pukštajn (dvorec Bukovje) - do katerega se lahko pripeljemo iz Dravograda po cesti, ki teče po desnem bregu Drave.

Opozoriti velja, da je hoja po območju gradu Pukštajn lahko zelo nevarna!

Besedilo in slike (če ni navedeno drugače): Aleš Hotko

Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Med Solčavskim in Kobanskim", Viharnik, Ljubljana, 1993, ISBN /
Kontaktni podatki:
TIC Dravograd
Trg 4. julija 57
2370 Dravograd
Telefon : 02 871 02 85
E-pošta : info.dravograd@triera.net
Spletna stran : www.dravograd.si
Spletne povezave:
Ostanki gradu Pukštajn
Prireditve:
Razvaline niso primeren prostor za prireditve.
GPS koordinate:
N 46° 35.587' E 15° 02.580'

nazaj

Vhod v notranji cvinger na zahodni strani kompleksa, do katerega vodi obzidana pot, zasekana v pečino na severnem pobočju grajskega hriba, sodi v eno poznejših faz grajskega razvoja; na levi, pobočni strani je bil zavarovan s trinadstropno stražarsko hišo, ki je v pritličju morda služila tudi za hlev; na stražarnici ni stilsko opredeljivih arhitekturnih sestavin
Detajl zidave vhoda v cvinger
Lina v notranji (južni) steni stražarske hiše
Jedro nekdanjega gradu je predstavljala pravokotna stavba katere zahodna stena je vidna na sliki; razvrstitev prostorov ni docela razvidna, vendar se zdi, da je prvotni palas obsegal le slabo polovico razpoložljive površine
Severna (notranja) stena nekdanjega grajskega palasa
Skrajni vzhodni del severne stene grajskega palasa
Notranja (južna) stena stražarske hiše, katere severni del je nekoč zgrmel v globino
Južna stena stražarske hiše je ometana, veliko število grafitov po razvalinah pa kaže tudi na to, da so razvaline pogosto obiskane
Pogled proti vhodu v cvinger z notranje strani
Pogled na severni stanovanjski stolp z lokacije stražarske hiše
Vzhodna stena stražarske hiše
Jugovzhodni vogal stražarske hiše; na vrhu so vidni sledovi zazidane zidne krone z relativno gostimi cinami, kar priča o poznem nastanku stavbe
Pogled na stražarsko hišo in južno steno nekdanje stavbe grajskega jedra, kjer je nekoč potekal tudi obrambni jarek
Južna stena grajskega jedra
Razpoka v južni steni
Južna stena, pogled proti zahodu
Detajl romanske zidave grajskega jedra (južna stena)
Jugovzhodni vogal grajskega jedra
Detajl zidave JV vogala
Južna stena in jugovzhodni vogal južnega dela jedra iz notranje strani
Prerez vzhodne stene pravokotne stavbe, ki je omejevala jedro gradu
Skrajni severovzhodni vogal grajskega kompleksa
Detajl zidave severovzhodnega vogala z vidinimi tramovnicami
Ostanki severnega zidovja
Okenska ali vratna odprtina v ostankih severne stene, ob stolpu
Notranjost severnega stanovanjskega stolpa; stolp je štiri etaže visok, katerih spodnja - kletna je okoli 8 metrov globoka in brez vidnih svetlobnih odprtin; stolp je bil k zasnovi dodan v zgodnjem 15.stoletju in je prvenstveno rabil povečanim stanovanjskim potrebam
Kletna etaža stolpa
Profiliran poznogotski okenski okvir v vzhodni steni v drugem nadstropju stanovanjskega stolpa
Okenska odprtina v severni steni stolpa - drugo nadstropje
Pogled na okenske odprtine v drugem in tretjem nadstropju severne stene stolpa
V prvem nadstropju so vidna manjša prezidana gotska okna z lesenimi prekladami in sledovi okenskih klopi
Okenska odprtina v najvišjem nadstropju stolpa na severni strani
Zahodna stena stolpa z okni v drugem in tretjem nadstropju
Na več mestih v grajskem jedru so ohranjeni ostanki obokanih kleti
Pogled proti vzhodni steni stražarske hiše z lokacije severnega stanovanjskega stolpa
Pogled na severno (notranjo) steno palasa z vzhoda - lokacije severnega stanovanjskega stolpa
Pogled na ostanke južne stene iz notranjosti
Vzhodni del južne stene in jugovzhodni vogal iz notranjosti
Detajl južne stene - line in odprtine; zgornja odprtina je najbrž posebna vrsta izlivnice
Lina v južni steni, verjetno tramovnica
Jugozahodni vogal palasa oz.nekdanjega jedra
Detajl zidave južne stene
Notranja - južna stena stražarnice, pogled z juga
Pogled na dvorec Pukštajn (dvorec Bukovje) z lokacije gradu
Pogled na severni stanovanjski stolp z lokacije dvorca Pukštajn
Pogled na grad Pukštajn in dvorec Pukštajn (Bukovje) z levega brega Drave
Razvalina gradu Pukštajn, Otto Pipper, 1910
G.M.Vischer, grad Pukštajn - bakrorez iz Topografije, okoli leta 1681


nazaj