Grad Prežin, ki leži nad dolino Voglajne, je dal zgraditi krški škof Roman I. in se prvič posredno omenja leta
1158 v imenu krškega ministeriala Hermana (Hermannus de Presingen). Na prvo neposredno omembo gradu naletimo
leta 1310 kot haws Presing. V letih 1325-1326 je zaradi utrdbe prišlo do spora med Eberhardom in Hermanom
Prežinskim na eni ter Konradom in Ulrikom Safnerjem in Viljemom iz Altenburga (Vrbovškim?) na drugi strani - matere
slednjih treh so bile verjetno prežinskega rodu. Prišlo je do delitve posesti in lastništva gradu. Leta 1431 se omenja
vest Presing, leta 1343 pa je beseda o vnd der stain vor der vest, vnd der stain hinder der vest, vnd dir
chapellen, vnd der alt purchstall. Grad je imel torej tudi svojo kapelo.
Med leti 1342-1344 je utrdba po raznih pripetljijah in delitvah po delih prešla v posest celjskih grofov. Leta 1378
se znova omenja kot vest Presing. Po letu 1441 je dal krški škof utrdbo v zajem Celjanu Frideriku, kmalu po
letu 1456 pa je Prežin propadel. Kronika grofov Celjskih pripoveduje, da so ga razdejali Celjani. Prežinski vitezi,
ki so pozneje živeli v avstriji, so leta 1545 postali baroni in leta 1716 grofje.
Na mestu nekdanjega gradu so leta 1525 zgradili cerkev sv. Janeza Krstnika.
Po gradu sta bili v preteklosti imenovani kar dve vasi Sv. Lovrenc pod Prežinom in vas Prežin, ki se je kasneje preimenovala v Prežinsko vas. Slednja je po drugi svetovni vojni dobila ime Prožinska vas – tako se imenuje še danes.
|
Literatura: |
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Spodnja Savinjska dolina", Založna Park, Ljubljana, 1992
Kos, Dušan, Dr.: "Vitez in Grad", Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, ISBN 961-6500-82-1
|
nazaj
|
|
Tabla pred skalnatim vrhom nam predstavi dva pomembna podatka
|
|
Pot do cerkve vodi skozi v skalo vsekanim grajskim jarkom
|
|
Stopar navaja, da je pred časom pod stolpom obstajala vodnjaku podobna
votlina; predvidevam, da ne gre za to votlino
|
|
Cerkev ima ločen zvonik, ki se nahaja na vrhu južne pečine; nekateri so
mnenja, da je na tem mestu nekoč stal grajski stolp
|
|
Pogled na cerkev z odročnim zvonikom
|
|
Skrajna severna točka na pobočju, na katero se je morda nekoč naslanjal
tudi grad
|
|
Pogled iz pobočja pečine proti Štoram in Celju
|
|