Grad Prežin, ki leži nad dolino Voglajne, je dal zgraditi krški škof Roman I. in se prvič posredno omenja leta 1158 v imenu krškega ministeriala Hermana (Hermannus de Presingen). Na prvo neposredno omembo gradu naletimo leta 1310 kot haws Presing. V letih 1325-1326 je zaradi utrdbe prišlo do spora med Eberhardom in Hermanom Prežinskim na eni ter Konradom in Ulrikom Safnerjem in Viljemom iz Altenburga (Vrbovškim?) na drugi strani - matere slednjih treh so bile verjetno prežinskega rodu. Prišlo je do delitve posesti in lastništva gradu. Leta 1431 se omenja vest Presing, leta 1343 pa je beseda o vnd der stain vor der vest, vnd der stain hinder der vest, vnd dir chapellen, vnd der alt purchstall. Grad je imel torej tudi svojo kapelo.
Med leti 1342-1344 je utrdba po raznih pripetljijah in delitvah po delih prešla v posest celjskih grofov. Leta 1378 se znova omenja kot vest Presing. Po letu 1441 je dal krški škof utrdbo v zajem Celjanu Frideriku, kmalu po letu 1456 pa je Prežin propadel. Kronika grofov Celjskih pripoveduje, da so ga razdejali Celjani. Prežinski vitezi, ki so pozneje živeli v avstriji, so leta 1545 postali baroni in leta 1716 grofje.

Na mestu nekdanjega gradu so leta 1525 zgradili cerkev sv. Janeza Krstnika.

Po gradu sta bili v preteklosti imenovani kar dve vasi Sv. Lovrenc pod Prežinom in vas Prežin, ki se je kasneje preimenovala v Prežinsko vas. Slednja je po drugi svetovni vojni dobila ime Prožinska vas – tako se imenuje še danes.