Prebold (dvorec)
Pragwald

16. stoletje

Preboldski dvorec se do 2. polovice 16. stoletja ne omenja, vendar je tu vsaj že v 15. stoletju stal dvor. Leta 1437 (1457) je dobil Jörg Eckelheimer kot celjski zajem dvor pri »sv. Pavlu v gozdu« s kmetijami in domačini ter grad Liebenstein s pritiklinami. Dvorec Prebold je morda pravni dedič omenjenega dvora, morda tudi Liebensteina, saj se je cerkev sv. Pavla namreč prej (leta 1392) označevala kot s. Pauli prope Liebenstein, potem pa s. Pauli prope Pragwald. Leta 1491 (1492) je dobil Lasla (Ladislav) Prager, oskrbnik Žovneka in Mozirja, za svoj sedež plemiško prebivališče - sitz zu s. Larenzsen in dem Seentall in s tem pomirje, ki se v ojstriškem urbarju leta 1585 imenuje Prewaldt. Oblika prvotnega nemškega imena dopušča možnost, da gre za izvedenko iz slovenske besede, ki naj bi pomenila graščino ob Voljski. Poznejšo nemško obliko imena Pragwald izvajajo od Pragerjev, ki naj bi bili stavbo pozidali. Vendar pa Pragerji niso bili dolgo posestniki gospoščine. Že pred letom 1519 jo je posedoval Lokoman Windischgrätzer, leta 1542 pa Krištof Windischgrätzer. Za časa Windischgrätzov naj bi uporni kmetje leta 1539 tedanji dvorec Prebold oplenili in požgali. V letih 1571 - 1591 je grajska stavba v posesti gospodov Wagnov, nato pa je od leta 1628 do 1807 v rokah rodovine Schrottenbach. Ob velikem kmečkem puntu leta 1635 so dvorec, ki ga je takrat posedoval Hans Friderik Schrottenbach, puntarji razdejali, njegove prebivalce pa, ki se z begom niso utegnili rešiti, pobili. Dvorec so pozneje na novo pozidali. Leta 1706 ga je ponovno zadela nesreča, ko je v njem izbruhnil požar. Celjski stavbni mojster Tomaž Lepošek je takrat škodo ocenil na 5448 fl. Schrottenbachom so kot lastniki dvorca leta 1807 sledili Vogli, njim pa leta 1855 Rudolf baron pl. Hackelberg-Landau, ki je okoli leta 1860 stavbo temeljito obnovil in prezidal. Leta 1908 mu je sledil grof Rudolf Funfkirchen, leta 1910 Jakše, leta 1917 Hudovernik. Danes so v stavbi stanovanja. Upravitelj kompleksa je Tekstilna tovarna Prebold, ki je uporabljala del prostorov za svoje skladišče.

V stavbi se nahaja informacijska točka, možen pa je tudi ogled prostorov. Odpiralni čas je predviden od julija do sredine septembra, kar mi je žal onemogočilo ogled notranjosti.

Dvorec Prebold je svoje mesto našel tudi v občinskem grbu.

Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Spodnja Savinjska dolina", Založna Park, Ljubljana, 1992
Kontaktni podatki:
/
Spletne povezave:
Občina Prebold
(Manj)vredna gosposka zapuščina
Prireditve:
Za koledar prireditev glej http://www.prebold.com.
GPS koordinate:
N 46° 14.127' E 15° 05.327'

nazaj

Pogled na dvorec iz severna smeri
Dvorec je na vogalih okrepljen s pravokotnimi stolpi
Pogled iz jugo-zahodne smeri
Pozidana so tri krila, medtem ko je četrto, vzhodno stranico oblikoval danes večidel podrt zid (viden na sliki)
Juzni trakt je enonadstropna stavba pomoznega gospodarskega značaja
Zahodni trakt, ki ravno tako kot severni, sluzi stanovanjskim namenom
Pogled na severno najimenitnejse dvonadstropno gosposko krilo; pod vidnim vzhodnim podaljskom se nahaja mogocna grajska klet
V nadstropju trakta se nahaja velika reprezentančna dvorana s stropom, ki je okrasen s kvalitetnim stukom
Severno-vzhodni stolp z vidno kvadratno strelnico na podstresju
Dovoz v dvorisce iz zahodne smeri
Zahodna fasada
Mitoloski prizor na stropu svecane dvorane (foto I. Stopar)
Mitoloski prizor v istem prostoru (foto I. Stopar)
C. Reichert, dvorec Prebold, kolorirana litografija, okoli leta 1860 (izrez)
Starejsa fotografija dvorca
G. M. Vischer, Prebold


nazaj