Polzela (grad Komenda)
Hailenstein

12. stoletje

Ignac Orožen navaja mnenje dr. Karlmanna Tangla, po katerem naj bi bil lastnik gradu že savinjski krajišnik Pilgrim von Hohenwarte, ki se v neki oglejski listini iz 1149 imenuje Pelegrinus de Puzol in v neki krški listini Pilgrim von Potsul. Na prvega nespornega polzelskega viteza naletimo leta 1170, ko nastopa kot priča Degnardus de Helenstein. V letih 1193-1220 nastopa Walter de Helenstein. Leta 1229 se omenja Hainricus de Heln in Otto iudex de Helnstein. Leta 1245 in 1246 Fridericus de Hallensteyne. Po izumrtju polzelskih vitezov nastopa v letih 1269-1286 kot lastnik gradu župnik Hartwig, ki je bil hkrati savinjski dekan. Leta 1323 je bil grad že v rokah malteškega viteškega reda (malteški red deluje še danes), upravljali pa so ga komendatorji, ki so skupaj z župnijskim vikarjem v njem prebivali. Ob cenitvi posesti leta 1542 se grad prvič izrecno omenja, in sicer kot hiša - Haus.
30. septembra 1780 je poslednji komendator Franc pl. Smidmer prodal grad Rajmundu Novaku, lastniku bližnjega gradu in gospoščine Šenek. Grad je medtem vedno bolj propadal. Šele ko ga je kupil Franc Maurer in ga je za njim (menda leta 1869) prevzel njegov zet dr. Oskat Pongratz, so mu obnovili streho in ga temeljito popravili.

Še pred desetletjem so bili v gradu urejeni bivalni prostori, v kleti vzhodnega trakta pa pivnica. Danes sta leseno stopnišče in bivalni prostori skoraj povsem razsuti, vidne so še raztrgane tapete po stenah, v nekaterih prostorih pa pogorele sveče, kar bi lahko nakazovalo, da je grad Komenda sedaj zbirališče odvisnikov.
I. Stopar navaja, da je nad stopnicami vzidana v steno bronasta plaketa s portretom F. Prešerna. Ker te plakete ni več prisotne, lahko predvidevamo da je bila preneševa v muzej oz. je bila ukradena.
Antični lev in malteški križ sta svoje mesto našla v Polzelskem grbu.

Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Spodnja Savinjska dolina", Založba Park, Ljubljana, 1992, ISBN /
Kontaktni podatki:
OBčINA POLZELA
POLZELA 11
3313 POLZELA
tel: 03-703–32-00
Spletne povezave:
Komenda (stari razglednici)
Grad Komenda (Polzela) (Iz Wikipedije, proste enciklopedije)
Prireditve:
/
GPS koordinate:
N 46° 16.833' E 15° 04.362'

nazaj

Pogled na grad iz zahodne smeri, ki učinkuje kot mogočna, nerazčlenjena kubična gmota
Iz severo-zahodne smeri
Antični lev iz pohorskega marmorja; nekoč je bil snet (ukraden) a je bil kmalu zatem najden in postavljen nazaj na svoje mesto
Severo-vzhodni obodni zid, v 16. ali 17. stoletju okrepljen s tremi kontrafori
Kjučasta strelnica (iz 15. stoletja) na jugo-vzhodni strani gradu, klesana iz peščenca; še ena (zidana) se nahaja na severo-vzhodni steni
Jugo-vzhodni vogal, v katerem je vzidana strelna lina in vidno zazidano okno
Še ena ključasta strelnica
Ključasta strelnica zanimive oblike, ki se skriva na vzhodnem delu tik pod streho
Vzidana grbovna plošča ali morda fragmenti krogovičevja?
Ostanki južnega dela gradu, kjer je nekoč stala kapela sv. Ulrika (bila je namenoma porušena od novega lastnika), pomožna poslopja in 2 stolpiča
Razvaline v južnem delu iz katerih lahko razberemo tlorise grajskih zasnov
?
Južni del dvorišča zapira masiven zid iz rezanega kamna, ki ima v ravnini nadstropja urejeno betonsko teraso
Severo-vzhodni vogal grajskega dvorišča
Razbito vhodno stopnišče na vzhodni strani
Polkrožen portal s posnetim robom na dvoriščni strani zahodnega trakta, ki vodi v klet; zahodni trakt je najstarejši, v njem pa se skriva prvotni palas
Obokana zahodna grajska klet
?
Gotski portal
Takšni stvori bi morali biti čimprej prenešeni v muzej; verjetno prav njihova teža odganja priložnostne tatove
V 19. stoletju predelana (modernizirana) okna in vrata v prvem nadstropju; tapete po stenah izvirajo verjetno iz časa zadnjih stanovalcev
Podstrešje
Razdejana notranjost vhodnega hodnika v nekdanjo pivnico
Kletni prostori v vzhodnem traktu gradu, kjer so vidni ostanki nekdanje pivnice
Severni del vzhodnega trakta - šank (v istem traktu najdemo tudi toaletne prostore)
G. M. Vischer, grad Polzela; bakrorez iz Knjige gradov, okoli leta 1681; grad je prikazan iz zahodne smeri, za gradom je viden Novi Klošter, pred gradom potok, tok reke Savinje (Saan Fluß) je prikazan simbolično, prav tako tudi skrajno desno grad Ojstrica


nazaj