Podčetrtek (grad)
Windischlandsberg

13. stoletje

Podčetrtek sodi med najstarejše gradove v deželi. Nekdaj je stal ob stari državni meji, ob Sotli, nasproti Hrvaške oz. Ogrske. Njegovo slovensko ime ni z nemškim v nobeni zvezi. Kraj je ime dobil po četrtem dnevu v tednu, ko je pod grajskim gospostvom potekal v trgu sodnijski in tržni dan. Ime izvira iz dveh besed po in četrtek (podobno kot pri gradu Podsreda).
Podčetrtek stoji na območju nekdanjih Heminih posesti v Savinjski marki, ki so že leta 1071 prišla v posest krške škofije. Čeprav segajo začetki gradu nedvomno v zelo zgodnjo dobo - njegovo zgraditev lahko postavimo v čas po prvi tretjini 12. stoletja, pa se v virih omenja relativno pozno. Na prvo neposredno omembno gradu naletimo leta 1261 (čeprav se naselje Podčetrtek omenja že v letih 1016 do 1213), ko se omenja kot castrum Lansperch, leta 1279 kot castrum Landsperch, leta 1353 pa kot vest Lantsperch. Leta 1424 se omenja kot haws in leta 1453 spet kot vest.
Prvi znani vitez iz Podčetrtka je bil krški ministerial Oton, sin Engelschalka iz Podčetrtka - Otto filius Enscalci de Landesperc, ki se omenja leta 1209, gradiščan pa je ostal do leta 1227. Leta 1213 se omenja Fr. de Lonsperch (Stopar). Uprava in varstvo gradu je sta bila nato zaupana novi družini. Od leta 1228 sta bila gradiščana brata Valter in Ditrik, ki sta se jima priključila še brata Albreht in Bertold. Vsi so bili leta 1251 in 1261 označeni za gradiščane in ministeriale. Njihova imena pa so ustrezala rodbini Lindeških. V 70. letih 13. stoletja ni znana nobena oseba, ki bi jo lahko imeli za gradiščana na Podčetrtku. Ob koncu 13. stoletja (1287) je bilo gradiščanstvo v rokah Herbranda z Metnitza, Albrehta Halbstata in Konrada iz Grusluppa. Konrad je leta 1304 s privoljenjem sina Ditzla (Ditrika) prodal škofu stolp v gradu. Vsaj že leta 1287 je bil krški upravnik gospostva Ditzmann ali Ditzel, ki je skupaj z Bertoldom nosil službeni naziv točaj. Ditzel je opravljal službo do približno leta 1319. Ditzmann je bil eden od številnih Ramschüsslov. Sledijo omembe Uschalka, ki je umrl še pred letom 1329. Novi gradiščan je postal Ekhard Treuner (Treunsko-Rogatniški), ki ga je pred letom 1339 zamenjal Sigmar s Ploštanja. Leta 1348 se omenja točaj Bertold (Perchtold der Schenche von Lantzsperch), leta 1358 Alhoch in leta 1369 Nikolaj (verjetno Nikolaj Šaleški). Po nekem sporu s svojim očetom je gradiščanstvo nad gradom prevzel Nikolajev sin Erhard (do začetka 15. stoletja). Leta 1403 se omenja neki Rajker skupaj s Konradom (do okoli leta 1412). Leta 1423 Henrik s svojo soprogo Kunigundo, leta 1446 Viljem. Kot zadnji svojega rodu se omenja Hans, ki je padel v neki bitki.
12. novembra leta 1441 je krški škof Johan začasno izročil svoje gradove Pilštanj, Podčetrtek, Bizeljsko in Mokronog cesarju Frideriku IV., ki jih je obdržal do leta 1445. Potem so na gradu gospodovali oskrbniki, v letih 1479-1490 pa je bil v rokah ogrske vojske. Leta 1515 je grad podlegel kmečkemu uporu.
Leta 1527 je postal oskrbnik gradu Hans Tattenbach, njegovi nasledniki pa so imeli grad v najemu in zakupu in so ga od krške škofije šele leta 1612 dobili v dedno ali zasebno last. Ob usmrtitvi Erazma Tattenbacha leta 1628 je grad zasegla države od katere ga je za 72 000 fl. nato kupil Ignac Attems. Attemsi so v gradu uredili kapelo sv. Jurija, ki se posredno prvič omenja šele leta 1784. Grad so nato leta 1874 znova temeljito prenovili, v njihovi lasti pa je ostal vse do zadnje vojne.
Po vojni, ko je grad postal splošna ljudska last je služil raznim namenom, postopoma pa je bil kmalu popolnoma izropan. Rešili so le nekaj umetnin, ki jih hrani Posavski muzej v Brežicah. Nazadnje so bila v njem stanovanja in celo zasebna kurja farma, danes pa je prazen in se bo brez sanacijskih posegov kaj kmalu spremenil v razvalino. Trenutno je v zasebni lasti. V zadnjem času je privabljal različne nepridiprave, ki so uničili nekaj peči, ukradli pa so celo obe grbovni plošči, ki sta bili vzidani v avli. Eno izmed plošč je spomeniško varstvo po srečnem naključju uspelo dobiti nazaj.

Na ledini Stari grad, streljaj nad gradom, so v zemljišču vidni sledovi utrjene postojanke. Osrednja ravnica je ovalne oblike, s premerom okoli 20 metrov, pod njo pa je nekakšen polkrožen pomol, pač ostanek zdaj zasutega obrambnega jarka. Lokacija in obseg gradišča govorita tezo, da gre za sledove srednjeveškega izpostavljenega obrambnega stolpa, ki je varoval grad pred napadom s pobočja hriba. (Nepreverjeno na terenu.)

Kot zanimivost velja omeniti, da se na gradu Podčetrtek nahaja nepričakovano veliko čumnat (stranišč). Toliko jih boste le s težavo našli še na kakšnem drugem slovenskem gradu.


* Omembe gradiščanov v zgodnjih letih so povzete predvsem po Kosu, kajti Stopar jih ne navaja.

Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Med Kozjanskim in porečjem Save", Viharnik, Ljubljana, 1993, ISBN 961-6057-00-6
Kos, Dušan, Dr.: "Vitez in Grad", Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, ISBN 961-6500-82-1
Občina Podčetrtek (grad Podčetrtek)
Kontaktni podatki:
/
Spletne povezave:
Podčetrtek (burger.si)
Občina Podčetrtek (grad Podčetrtek)
Prireditve:
/
GPS koordinate:
N 46° 9.550' E 15° 35.552'

nazaj

Pogled na grad iz jugo-vzhodne smeri
Zahodna fasada gradu
Jugo-zahodni stolp
Baročni okenski okviri v nadstropju vzhodnega trakta, kjer se segmentno oblikovana čela menjavajo s trikotnimi
Baročni vhodni portal
Na severni strani je h gradu prizidano predgradje, sestavljeno iz dveh samostojnih enot, ločenih z obrambnim zidom; pogled vzhodni del predgradja, kjer so nekdaj stala pomožna poslopja
V vzhodni steni predgradja bomo našli nekaj ključastih strelnih lin
Z ravnice drži pot med zunanjim obzidjem in obzidjem obora proti grajskemu jedru
Pot se konča tik pred vhodom v grajski hlev, ki se z vzhodne strani prislanja k osrednji stavbi
Notranjost grajskega hleva, ki so ga prizidali vzhodnemu traktu
Baročen vhodni portal nas skozi stopnišče pripelje najprej v vežo
Na čelu portala je vzidan grb Attemsov
V veži sta bili ob straneh vzidani v steno marmorni heraldični plošči z grbom Ivana Krištofa Tattenbacha, kombiniranim z grbom njegove soproge Judite Resch
Cisterna
V zahodnih vogalih dvorišča sta postavljena polovična dela (2x četrtinska) obroča nekdanjega baročnega vodnjaka
Notranja fasada najimenitnejšega južnega trakta, ki je edina v pritličju arkadirana
Zvezdnati strop v pritličju jugo-vzhodnega stolpa
Vdrt strop v prostoru nad hlevom
Peč (štedilnik) v prostoru, ki je bil verjetno kuhinja v pritličju južnega trakta ob jugo-vzhodnem stolpu
Peč na drugi strani prostora
Neka izlivna lina v steni
Skozi portal iz veže v južnem traktu je po stopnišču dostopna posebna podzemeljska klet
Stopnišče
Kletni prostori se nadaljujejo v jugo-zahodni stolp
Položeni leseni tramovi kot podkonstrukcija za vrtenje topov v obrambnem stolpu
Izlivnica v prostoru
Portal, ki povezuje kuhinjski prostor skozi strmi prehod v tleh s prostorom v jugo-vzhodnem stolpu; prostor je dostopen tudi skozi prehod na koncu hleva
Dvoramno stopnišče, nekoč okrašeno z baročno balustradno ograjo, ki povezuje nadstropja v južnem traktu
V nadstropni veži južnega trakta se je tako kot na večih mestih v gradu vdrl strop
Štukiran strop veže
Baročna štukaturna ornamentika na stropu ene izmed odličnejših sob v nadstropju južnega trakta
Strop v nadstropju jugo-vzhodnega stolpa
Demoliran baročni oltar beneškega tipa v kapeli v nadstropju severnega trakta
Velika soba v 2. nadstropju južnega trakta, ki je bila nekdaj freskirana
Del severne stene, ki se je sesul pomladi leta 1979 a so jo domačini pozneje znova pozidali
Soba v 2. nadstropju severnega trakta z demolirano pečjo
Hodnik v 2. nadstropju severnega trakta
Podstrešje
Streha jugo-zahodnega stolpa
11x3 osna, dvonadstropna baročna grajska kašča ob poti na grad
Obokani kletni prostori
Pogled na naselje Podčetrtek
Ignacij Flurer, Krajina z gradom Podčetrtek (detajl), 1. polovica 18. stoletja, hrani Posavski muzej Brežice
Grad Podčetrtek na bakrorezu iz Vischerjeve Topografije Štajerske, okoli leta 1681
C. Reichert, Grad Podčetrtek, kolorirana litografija, okoli leta 1860
Grad Podčetrtek z vzhoda, predvojni posnetek, arhiv ZVNKD Celje
Heraldična plošča z grbom Tattenbachov in Reschev (bila je vzidana v vhodni veži)


nazaj