Plevna (dvorec)
Pliuna

19. stoletje

Zaselek Plevna je bil nekdaj podložen gotoveljskemu deželskemu sodišču, tukajšnja pristava pa je bila služna imenju Spodnji Lanovž pri Celju. Še leta 1809 je stala tu lesena hišica, ki je bila v lasti rodovine Žuža, ki še danes domuje v Žalcu. Leta 1840 je prišla stavba v posest Jožefa Ludvika Hausmanna, lastnika dvorca Novo Celje, ki je posest v Plevni pridružil novoceljski gospoščini. Hausmann je ob dvorcu uredil vzorne nasade murv. Stavba je pozneje prešla v posest italijanskega državljana Prosoglio. Ta je na posestvu nadaljeval od prehodnega lastnika načeto dejavnost gojenja sviloprejk, ki je bila že od samega začetka nadzorovana s strani italijanov. Tisti čas je bila to največja sviloprejnica na štajerskem a se zaradi prevelikih stroškov obratovanja ni dolgo obdržala. Prosoglia nasledita upokojena avstrijska oficirja Strohhuber in Stiglic, njiju leta 1876 grof (D)Bobrovsky, od njega pa je leta 1890 Plevno kupil baron von Beck, nekdanji avstrijski ministerski predsednik. Kot zanimivost naj omenim, da je baron von Beck skupaj s svojo družino (SEPVLCRVM FAMILIAE LOII VM de BECK) pokopan v grobnici tik vzhodno ob cerkvi sv. Jederti. Cerkev se nahaja na izstopajočem istoimenskem hribu (363m) v bližini severno od dvorca (s hriba je moč sredi gozda zapaziti streho dvorca). Grobnica je bila pred leti oskrunjena, sedaj pa je zabetonirana.
Po prvi svetovni vojni je dvorec prešel v roke posestnikov pl. Rajnerja in grofa Firmiana, po drugi vojni pa je postal last splošnega družbenega premoženja. Sedaj so v njem stanovanja.

Stavba je dvonadstropna, 7x4 osna, z rustično oblikovanimi vogali. Prednjo fasado odlikuje lahko izstopajoči, petosni, na vogalih rustično členjeni rizalit, ki je v pritličju poudarjen s štirimi prislonjenimi slopi, na vrhu pa z nizkim, heraldično okrašenim trikotnim čelom. Podstrešje je mansardirano izzidano. Del pritličnih prostorov je še ohranil križne oboke, sicer pa je notranjščina precej predelana in v arhitekturnih nadrobnostih osiromašena. Nekatera stara okna na zunanjščini so zazidana.
Dvorec je po vsej verjetnosti pozidal Hausmann v 1. polovici 19. stoletja v klasicističnem slogu. Po letu 1876 ga je grof (D)Bobrovsky povišal za eno nadstropje, ki pa je že izrazito utilitarno oblikovano. Morda je prav on posadil tudi več sto metrov dolg smrekov drevored, ki drži k dvorcu. Okoli stavbe je še ohranjen park z eksoti.
W. G. Dunder (s psevdonimom Novostraschezky) v svojem slavospevu Novemu Celju, izdanem v monografiji Stiriens Eden (1847), omenja tudi dvorec Plevna. Opisuje ga kot stavbo z obokanimi kletmi, raznimi gospodarskimi prostori, štukirano dvorano v nadstropju in obokano vhodno lopo.

Ker dvorec že načenja zob časa, o obnovitvi pa ni slišati besed, so stanovalci upravičeno preplašeni. Občasno naj bi bilo moč slišati pokanje sten, vdira se streha, leseni tramovi se upogibajo, obilno sneženje tu vsako leto pusti svoj pečat.

Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Spodnja Savinjska dolina", Založna Park, Ljubljana, 1992
Jordan, Božo: "VODNIK PO SAVINJSKI PLANINSKI POTI", str. 28
Kontaktni podatki:
/
Spletne povezave:
/
Prireditve:
/
GPS koordinate:
N 46° 16.586' E 15° 9.736'

nazaj

Pročelje dvorca Plevna, pogled iz južne smeri
Pogled iz severne smeri ob daljnovodu
Streha dvorca, ki se ugreza
Heraldično okrašeno trikotno čelo
Vhodni portal
Vhodna veža s stopniščem
Zahodna stena
Severna stena
Na vrhu izstopajočega dela severne stene, ki ga krasi zvonec, so opazne razpoke
Vzhodna stena
Visoka Sekvoja, ki je zaradi svoje starosti zaščitena
Polje, ki se nahaja ob drevoredu, južno od dvorca; nekoč so ga želeli spremeniti celo v komunalno odlagališče odpadkov!; onstran drevoreda se je nekoč nahajal nasad murv
Starejša fotografija smrekovega drevoreda, ki iz vzhodne smeri vodi proti dvorcu; danes je drevored že precej osiromašen; govori se, da bi ta drevored lahko dala posaditi tudi Marija Tereza, ki je hodila tod mimo
Severno od dvorca ob daljnovodu lahko naletimo na staro hišo iz leta 1883 in pripadajoči kozolec; hišo je letos hudo razdejala zima, na mestu kozolca pa sedaj stoji stanovanjska hiša; fotografija je iz leta 2002


nazaj