Planina (grad)
Montpreis

12. stoletje

Planina je sodila med najpomembnejše krške fevde na slovenskem Štajerskem. Prvega planinskega viteza, krškega ministeriala Ortolfa srečamo šele leta 1190, ko se omenja kot Ortolfus de Munparis. Prvotni grad je torej takrat že stal, v pisnih virih pa na njega naletimo šele leta 1227, ko se omenja kot castrum Momparis. Leta 1250 kot castrum Mvnparis, leta 1301 kot burg vnd vest Montpreis, 1320 vest Monpreis in 1478 gsloss Montpreis.
Planinski vitezi so gospodovali na gradu do sredine 13. stoletja, ko je malo pred letom 1250 umrl poslednji planinski vitez Ulrik, poročen s Heradis, hčerjo Friderika IV. Ptujskega. Grad je nato prešel v last Ptujčanov, ki so si privzeli ime vitezi Planinski in kasneje v celjsko posest, ko sta Henrik in Ulrik leta 1341 gospoščino prodala Ulriku Žovneškemu. Po letu 1456 je grad postal deželnoknežji.
Med deželnoknežjimi zakupniki je pomemben Jošt Jožef baron pl. Thurn, ki je prejel grad leta 1564 od nadvojvode Karla in ga posedoval do leta 1576. Sledi zakupnik Jurij Ainkhürn, po letu 1588 pa je gospoščina z gradom prešla v roke rodovine Moscon. Za časa Mosconov, ob kmečkem puntu leta 1635, so uporniki vrdli v grad in ga delno opustošili. Po smrti Franca Antona Moscona (1763), poslednjega planinskega graščaka iz rodovine Mosconov, preide okoli leta 1768 grad in posest v roke Franca Antona Prothasija. Lastniki ostanejo vse do leta 1823, ko jih nasledi Jurij pl. Maček (do leta 1830) in nato njegov sorodnik dr. Jožef Gorišek (do leta 1851), Uso baron Kinsberg in J. Holand pl. Gründenfels do leta 1863, tedaj pa je prevzel posest Gustav grof pl. Bloome. Grad, ki je bil takrat že v zelo slabem stanju, je sicer kmalu po letu 1830 dal popraviti tedanji lastnik Gorišek. Bloome je nameraval grad temeljito obnoviti a obnove ni izpeljal do konca zaradi prešibkega terena, ki naj ne bi zdržal novih dozidav. Grad je bil nato prepuščen lastni usodi, leta 1868 pa so pod njim pozidali vilo v katero so preselili.
Leta 1882 so pričeli grad sistematično podirati, leta 1883 sta se podrla kar 2 grajska stolpa, leta 1895 ob velikem potresu pa še zadnji. V letih 1962-1964 so skušali grad, ki je tedaj bil že razvalina, očistiti in utrditi zidovje, vendar so se dela zaradi pomanjkanja sredstev ustavila.

Grad Planina so pozidali tik nad istoimenskim trgom na prepadni pečini vrh grebena, ki se na severni strani položno spušča v dolino. Grajsko jedro oblikuje mogočen palas približno pravokotnega tlorisa, ki se s svojo južno steno naslanja naravnost na rob pečine. Palas je bil nekdaj na severni in južni strani dvonadstropen. Prvotni romanski palas je ohranjen v dveh obodnih stenah in delu tretje, medtem ko se četrta, južna stena, kolikor se ne skriva v današnji gostki steni, nekoč z delom pečine vred sesula v globino. Debelino plasti v severozahodnem vogalu palasa oločajo še originalni klesani ogelniki, prvotni severovzhodni vogal pa se je moral nekoč sesuti (požar? - na to kaže ožgano kamenje v tem delu zidu) in so ga v gotski dobi na novo pozidali. Južni del palasa je v današnji podobi gotski. Na vzhodnem delu palasa so v 14. stoletju pozidali gotsko kapelo, ki je imela na vzhodni strani tristran sklep in dve veliki dvodelni gotski okni. Na zahodni strani se je k palasu nekoč prislanjal, sedaj že popolnoma sesut, štirioglati stolp, ki je imel značaj bergfrida.
Grad je bil nekdaj dobro zavarovan. Na jugu in delno vzhodu je bila nedostopna pečina, proti severu ga je varovalo mogočno, malone poltretji meter debelo obzidje, na vzhodu pa so do vhoda v obzidje držale ozke, v skalo vsekane stopnice. Posebaj zavarovana je bila grajska pot.

Grad trenutno obnavljajo in je za obiskovalce nedostopen, saj je hoja po ruševinah lahko tudi precej nevarna. Do grajskega jedra se lahko torej prebijemo tako, da zaobidemo ograjo na severu in se nato dvignemo do nekdanjega grajskega dvorišča. Če se spustimo malce nižje po severni steni, bomo naleteli najprej na nekdanje obrambno zidovje in nato na zanimiv portal, ki vodi nekaj metrov v notranjost zidane jame. Portal in notranjost jame prikazujejo zadnje tri fotografije desno. O tem, čemu naj bi ta prostor služil nisem našel nobenih podatkov. Na podoben prostor naletimo tudi na Turjaškem gradu, ki še najbolj spominja na kakšno grobnico. Na zahodni pečini so pred nekaj desetletji odkrili temelje nekdaj zelo pomembnega obrambnega stolpa za katerim danes skoraj ni več sledu. Med odkopavanjem so naleteli na konice puščic, ki so jih umestili v 14. stoletje.

Več v spodaj navedeni literaturi.

Trenutno potekajo na gradu obnovitvena dela, za katera skrbi podjetje Tajfun.

Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: "Gradovi na Slovenskem", Cankarjeva založba, 1987, ISBN 86-361-0280-4
Stopar, Ivan, Dr.: "Razvoj srednjeveške grajske arhitekture na slovenskem štajerskem", Slovenska matica Ljubljana, 1977
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Med Kozjanskim in porečjem Save", Viharnik, Ljubljana, 1993, ISBN 961-6057-00-6
Kontaktni podatki:
?
Spletne povezave:
Kraj Planina pri Sevnici se predstavi
Planina pri Sevnici
Planina pri Sevnici
Prireditve:
Onstran gradu je urejen kašča in razgledna ploščad; prostor pred gradom je sedaj urejen in primeren za kakšne prireditve
GPS koordinate:
N 46° 06.346' E 15° 24.229'

nazaj

Pogled na grad s ceste iz južne smeri
Pod gradom, kjer se vije peš pot do vrha
Še bližje skalnatemu grebenu, na katerem leži grad
Plošča, vstavljena v skalnato steno na poti do vrha
Romansko obzidje z romanskim portalom, vidni sta še dve ohranjeni svetlobni lini
Severneje od sedanjega zahodnega vhoda v grad
Stolpič ob zahodnem vhodu
Notranjost gradu, vidna je južna gotska stena in severna, ki je romanska
Severna stena ob grajskemu jedru, ki sloni na dvorišče
Grajski vodnjak brez venca na dvorišču
Severna grajska stena ob grajskem dvorišču, vidna je značilna romanska gradnja
Severna stena, vidna je polkrožna bastija
Skranjno severno obzidje ob nekdanjemu grajskemu dvorišču
Romansko okno z vidno značilno romansko gradnjo, vidne so odprtine, v katere so verjetno vstavili lesene ali kovinske rešetke
Pogled proti zahodnemu romanskemu portalu iz notranje strani
Palas grajskega jedra pred obnovo leta 2005, gledano proti vzhodu
Po obnovi leta 2010
V letnem času je v prostorih nasproti gradu odprt bife
V nadstropju južnega dela palasa se nahaja prehod
Prehod se je verjetno držal zunanjega hodnika
Značilna romanska zidava
Južna stena, ki se naslanja na rob skalnate pečine (pred obnovo)
Pogled iz pečine proti jugo-zahodu na pokrajino
Zahodni romanski stolpič od znotraj
Pogled skozi okno na severni steni
Pogled skozi lino proti novodobnemu zahodnemu obzidju
V južni in še v nekaterih ostalih stenah naletimo na opeko, kar nakazuje na obnovo v obdobju renesanse
Romansko okno v južni steni
Gotsko profilirani kamnit okenski okvir s sledovi okenskih križev
Leseni oboki v oknu na vzhodni steni
Razsuto kamenje v severo-vzhodnem delu jedra, to kamenje sedaj predstavlja surovino za obnovitvena dela, ki potekajo na gradu
Severna stena - v dveh nadstropjih
Zazidano romansko okno
Severno obrambno obzidje
V neposredni bližini gradu bomo na severnem pobočju naleteli na jamo, ki je imela vlogo naravne ledenice
Notranjost
Končna stena
Stara Kaiserjeva suita, okoli leta 1830; kolorirana litografija z iglo
Wachtler, sepia, začetek 19. stoletja; Štajerski deželni arhiv v Gradcu
Grad Planina na upodobitvi iz leta 1868
After renovation in 2010
Refreshments are available during summer time in this building next to the castle
South of castle core (upper level)
The portal was most likely connected to the corridor
Tipical romanesque construction


nazaj