Pišece (grad)
Pischätz

13. stoletje

Na prvo omembo Pišečkega gradu naletimo v virih leta 1329 kot haus Pischaetz, sledijo omembe leta 1346 kot vest Pischatz, leta 1426 vest Pischecz in leta 1443 gesloss Pischecz. Pozidali so ga salzburški nadškofje na vzhodnem robu svojih posavskih posesti, ki so se razprostrirale od Sevnice prek Rajhenburga - Brestance in Brežic do izliva Sotle v Savo in jih je na severovzhodu zamejeval potok Dramlje. Oskrbovali so ga ministeriali, med katerimi se prvi omenja Konrad v letih 1268-1300 in njegov brat Ekhard (1268). Pišece v srednjeveških virih nastopajo tudi kot Bischaez, kar naj bi pomenilo "bei der schanz" - pri šancah, kar utegne kazati na zelo staro utrdbo.
Pišečki vitezi so okoli leta 1353 izumrli in grad so poslej upravljali nadškofovi oskrbniki. Leta 1406 ga je dobil v zastavo Žiga Dobrnski za 3000 ogrskih florintov. Leta 1426 je bil oskrbnik Friderik Rad starejši, od leta 1454 do leta 1536 Žiga Mordachs in njegovi nasledniki, potlej Jurij Rajhenburški, čigar vdova je posest leta 1542 izročila salzburškemu vladnemu svetniku dr. Johanu Marschalku. Grad so nato oddajali v najem. Leta 1590 ga je posedoval Hans Khiessl, leta 1595 pa ga je skupaj s Sevnico in Reštanjem kupil za 33000 goldinarjev Inocenc pl. Moscon. Nakup je sprožil dolgotrajne pravde, vendar je bil spor leta 1637 odločen v korist Mosconov. Salzburški nadškof je do leta 1803 ohranil do gradu vrhovno fevdalno pravico, rodovina Moscon pa je ostala v njegovi posesti vse do zadnje vojne. Še desetletje nazaj so bila v gradu stanovanja, sedaj pa na njemu potekajo obnovitvena dela. Naročnik del: Republika Slovenija, Ministrstvo za kulturo, vrsta dela: statična sanacija s fasadami ter sanacija podpornih zidov in teras (vir: Uradni list RS št. 061, št. 344/04).

Leta 1573, ko je divjal kmečki upor, grad ni bil prizadet, so se pa leta 1661 na božični dan uporni domači podložniki spravili na Hansa Jakoba Moscona in njegovo ženo Elizabeto ter oba ubili. Zgodba nadaljuje, da se je njun sin Johan Baptist rešil le po naključju in se je nato kmetom hudo maščeval. Druga zgodba govori o mladi ženi, ki so jo zaradi dednih razprtij do smrti zaprli v neko sobo na gradu. Po sedemdesetih letih jetništva je umrla blodna; nazadnje se je igrala samo še s punčkami.

Pomembnejše prezidave je grad doživel leta 1568. Letnica naj bi bila vklesana na plošči v južni steni grajskega kompleksa, ki pa je nisem zasledil (mogoče so jo odstranili ob začetku zdajšnjih obnovitvenih del). Gradu so se spet lotili v obdobju baroka, neoromansko preobleko, ki se kaže zlasti v arhitekturnih členih, oblikovanju okenskih odprtin, bifor oz. trifor na stolpu in drugod itn., pa je gradu prinesla modernizacija v letih 1867-1884. Nastanek njegove nastarejše sestavine, t.j. romanski stolp, bi lahko datirali v 12. stoletje, ali pa vsaj v zgodnje 13. stoletje. V župnijski cerkvi se nahajajo štiri spominske plošče, ena predstavlja več kot tristoletno dobo baronov Mosconov v Pišečkem gradu.

V kraju Pišece se nahaja tudi zanimiv kovaški muzej pri Podgorškovih v katerem sem izvedel, da je Pišečki grad imel tudi svojo kovačijo. V katerem prostoru bi se ta kovačija lahko nahajala, nisem uspel ugotoviti. Pot do gradu je markirana, urejen je tudi dovoz do samega vznožja. Leta 1999 je bilo območje Gradu Pišece razglašeno za kulturni spomenik državnega pomena.

Opomba: I. Stopar pri obravnavi objekta dvomljivo označi smeri neba; npr. svečana dvorana se po mojem mnenju nahaja v palaciju, ki se drži vzhodne stene gradu (torej vzhodni palacij) in ne severne. Naj me kdo popravi, če mislim napačno.

Literatura:
Kos, Dušan, Dr.: "Vitez in Grad", Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, ISBN 961-6500-82-1
Stopar, Ivan, Dr.: "Gradovi na Slovenskem", Cankarjeva založba, 1987, ISBN 86-361-0280-4
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Med Kozjanskim in porečjem Save", Viharnik, Ljubljana, 1993, ISBN 961-6057-00-6
http://gradpisece.s5.com/
Kontaktni podatki:
/
Spletne povezave:
Pišece
Prireditve:
/
GPS koordinate:
N 46° 0.381' E 15° 38.224'

nazaj

Pogled na grad iz severo-zahoda
Pogled iz severa
Vrh romanskega stolpa iz zahodne smeri
Severni trakt z zalomljenim obzidjem izza katerega se dviguje romanski stolp
Vzhodna stena obdana z zidarskimi odri
Južna stena s polkrožno apsido, ki so jo podzidali, da je dobila obliko prislonjenega polstolpa, pozneje pa še nadzidali
Bifore v trinadstropnem renesančnem stolpu
Vzhodna stena v kateri se nahaja vhodni portal
Vhodni portal
Južni in zahodni stanovanjski trakt sta nad vhodnim portalom v vsakem nadstropju povezana s hodnikom, ki ga krasijo bifore
Lepo okrašena lončena peč iz 19. stoletja z inicialko M (Moscon); na gradu sta se ohranili dve takšni peči
Eden izmed prostorov v prvem nadstropju vzhodnega (severnega?) trakta v kateri je ohranjena stenska poslikava z baročnimi podobami vseh gradov, ki so bili nekoč v posesti Mosconov
Še en pogled na poslikave
Vhod v kapelo nad katerim je naslikan malteški križ (tipa Formée, morda Pattée)
Notranjost romanske kapele v jugo-vzhodnem stanovanjskem traktu
Oltar z letnico 1768, ki ga je dal postaviti baron Franc Karl Moscon
Zvonik nad kapelo
Dvoriščna stena vzhodnega trakta
Podstrešje zahodnega trakta, obnovljeno leta 2003 (vir: Uradni list RS št. 033, št. 40101-4/2003)
Stičišče vzhodnega in južnega stanovanjskega trakta ob katerem je vhod v kapelo; vsi trakti so dvonadstropni
Mogočni štirinadstropni romanski stolp s poltretji meter debelimi zidovi in enostavno dvokapno sedlasto streho, ki je bila nekoč drugačne oblike (glej upodobitev iz leta 1860)
Stolp je preko zidanega, na mogočnem arkadnem loku slonečega mostovža povezan s stanovanjskim traktom
Notranjost mostovža in portal skozi katerega je bil nekoč dostopen romanski stolp; dostop v pritličju stolpa je bil prebit kasneje
Kuhinja v vzhodnem predelu pritličja stolpa
Sušilnica poleg kuhinje z lesenimi enoramnimi stopnicami; v steni je vidna romanska lina
Severo-vzhodni vogal stolpa, ki je zidan iz velikih, pravilno oblikovanih kamnitih kvadrov, položenih v ravne lege; na nekaterih naj bi bila vidna še kamnoseška znamenja
Dvorana prednikov oz. svečana dvorana s štukaturnim stropom v gosposkem 2. nadstropju (vzhodnem traktu), kjer so pred vojno viseli oljni portreti rodovine Moscon (glej fotografijo na koncu)
Skozi dvorano drži prehod v salon (glej fotografijo na koncu)
Peč v majhni sobi v nadstropju zahodnega trakta
Portal v arkadiran hodnik, ki povezuje južni in zahodni trakt
Razdrti baročni vodnjak sredi dvorišča, ki čaka na obnovo; nekoč je na dvorišču stal tudi baročni obeliks
Kamnoseška znamenja so vidna tudi na kamnitih kladah v severo-zahodnem renesančnem okroglem stolpiču
Do gradu pelje pot mimo naravnega parka s številnimi zanimivimi drevesnimi in grmovnimi vrstami, katerega del je tudi ta ribnik
Ostanki neke stavbe nekaj deset metrov severno od gradu
Vachler (Wachtler?), olje na platnu, 1846, zasebna last
C. Reichert, kolorirana litografija, okoli leta 1860 (izrez); o vrtu in kar bi lahko bila vrtna uta, ki sta vidna na predhodnji upodobitvi iz leta 1846, tukaj ni več sledu; ne izključujem možnosti, da je slikar te elemente v sliko dodal namišljeno
Svečana dvorana v vzhodnem palaciju, predvojni posnetek, foto Donegani Zagreb
Salon ob dvorani, predvojni posnetek, foto Donegani Zagreb


nazaj