Olimje (samostan/dvorec)
Olimie

15. stoletje

Na mestu današnjega dvorca naj bi že v 11. stoletju stal grad lastnikov grofov Pilštajnskih. Vas Olimje - villa quandam in Marchia in Wolin srečamo v listinah leta 1208. Leta 1329 imata tu zajem Ekhard Pogrenjski in njegova žena Kunigunda, leta 1404 naletimo v krškem urbarju na omembo tamkajšnjega dvora stolpaste oblike, leta 1412 pa je omenjen Kunz Winther aus der Wolimel. Leta 1436 je dvor grof Friderik Celjski oddal v zajem Hansu Wintherju, leta 1458 pa je bil spet v škofijski posesti. Leta 1495 je Štefan Pruckdorfer prodal sicz gen. der Wolymell in der Nidern Steyrmarch bey der Zetl Erhartu Mordachsu. Leta 1542 sta Neža, vdova Friderika Raya in njen zet Jurij Apfaltrer prijavila stolp v Olimju - Turm zu Wollimel s pritiklinami in 26 podložniki. Naslednje leto je dvor in posest od krške cerkve kupil Hans Tattenbach, ki je do leta 1550 (letnica je vidna na vhodnem portalu) pozidal novi dvorec. Tattenbachom so že leta 1604 sledili kot lastniki dvorca razni hrvaški plemiči, dokler ni poslednji med njimi, Janez Sakhmardi, leta 1663 ustanovil v Olimju samostan pavlincev, eremitskega reda, ki je imel svoje središče v bližini Lepoglavi na Hrvaškem. Jožef II. je v okviru svojih reform ta "do dna pokvarjeni in za publiko nekoristni" samostan leta 1782 ukinil. Graščino in posest, ki sta postali last dvorne komore (štajerski verski sklad), je leta 1805 kupil lastnik Podčetrtka Ferdinand grof Attems a je ni nikoli uporabljal. Že od leta 1785 dalje pa vse do potresa leta 1974 je bilo v njej župnišče, v letih 1820-1893 pa tudi šola. Grofje Attemsi so ostali lastniki vse do konca 2. svetovne vojne, ko je bil dvorec nacionaliziran, trenutno pa poteka postopek denacionalizacije.

Dvorec je nekoč predstavljal tipično štiritraktno renesančno grajsko stavbo, pol utrdbo pol rezidenco, na vogalih poudarjeno z okroglimi stolpi. Nekoliko drugačen je bil le južni stolp v katerem je bila v nadstropju kapela še z značilnimi poznogostkimi okenskimi profili. Dvorec je nekoč obdajal obrambni jarek napolnjen z vodo, preko katerega je do vhoda vodil dvižni most. Pavlinci so leta 1665 začeli zidati cerkev v baročnem stilu in jo v desetih letih končali. V letih 1760-1766 so pravokotno k cerkvi prizidali še kapelo. V nadstropjih so na dvorišču zazidali arkade in v nekdanje ločne odprtine vstavili okna, v pritličju pa so arkade sicer ostale, vendar so stebre obzidali, tako da so dobili značaj slopov. V južnem stolpu, v prostoru pod nekdanjo kapelo, so uredili tudi lekarno, ki danes velja za največjo znamenitost tega objekta. Prav tako so lepo uredili tudi okolico pri čemer so verjetno že čisto na začetku prezidav/dozidav zasuli obrambni jarek, dvižni most pa nadomestili z zidanim. Z razpustitvijo pavlincev se je razcvet samostana končal. Ignacij Attems je zaradi visokih davkov dal leta 1807 porušiti severovzhodni del gradu. če odmislimo škodo, ki jo je povzročil potres junija leta 1974, je dvorec od časa Attemsov pa do današnjih dni ostal večidel nespremenjen.

Od leta 1990 Marijino svetišče in župnijo oskrbujejo manjši bratje sv. Frančiška Asiškega - minoriti, ki so 15. avgusta 1999, po 217. letih, ponovno oživili samostan. Od daleč je na dvorcu opazna rekonstruirana baročna arhitekturna poslikava fasade. Trenutno na objektu potekajo obnovitvena dela.

Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: "Gradovi na Slovenskem", Cankarjeva založba, 1987, ISBN 86-361-0280-4
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Med Kozjanskim in porečjem Save", Viharnik, Ljubljana, 1993, ISBN 961-6057-00-6
Podatki na tabli pri samostanu
Kontaktni podatki:
Minoritski samostan
bl. Antona Martina Slomška
Olimje 82
3254 Podčetrtek
Telefon: (03) 5829-161
E-Mail: ernest.benko@rkc.si
Spletne povezave:
www.olimje.com
Slomškovi kraji - Olimje
Prireditve:
Voden ogled lekarne je možen za najavljene skupine ob dogovorjenem času in za posameznike vsake pol ure. Za podatke o prireditvah predlagam ogled strani www.turizem-podcetrtek.si.
GPS koordinate:
N 46° 9.002' E 15° 33.783'

nazaj

Pročelje dvorca Olimje; avtor posnetka je Matjaž Založnik
Pogled na enoladijska Marijino cerkev s pravokotno prizidano kapelo
Cerkveni portal z vidno letnico 1675, ki govori o času njene pozidave
V prezbiteriju stoji mogočen oltar, ki je eden največjih "zlatih" oltarjev v Sloveniji
Prezbiterij kapele posvečene sv. Frančišku Ksaveriju; poslikal jo je Anton Lerchinger; avtor posnetka je Matjaž Založnik
Vhodni jugo-vzhodni portal z letnico 1550; vidni so še utori dvižnega mostu, ki je nekoč omogočal dostop do dvorca
Dvorišče
Zahodni stolp
Pogled iz zahoda
Pogled na dvorec iz vzhoda
Ribnik, ki je verjetno nastal na osnovi nekdanjega vodnega jarka, ki je nekoč v celoti obdajal dvorec
Vzhodni stolp
Obokan hodnik v pritličju
Čokoladnica, ki se nahaja v neposredni bližini dvorca
Starejša stavba jugo-vzhodno od dvorca
Pogled na dvorec iz "Jelenovega grebena"
Vrt jugo-vzhodno od dvorca; avtor posnetka je Matjaž Založnik
Lekarna v pritličju južnega stolpa z restavrirano poslikavo iz leta 1780, delo Antona Lerchingerja; avtor posnetka je Matjaž Založnik
Olimje na bakrorezu iz Vischerjeve Topografije vojvodine Štajerske, okoli leta 1681


nazaj