Ojstrica (dvorec)
Osterwitz

16. stoletje

V naselju Loke blizu Tabora pri Vranskem je Maksimilijan pl. Schrottenbach (v nadaljevanju Šratenbah) leta 1566 pod ojstriškim starim gradom pozidal grajsko pristavo, po letu 1591 pa začel zidati dvorec Ojstrico (Osterwitz); zidavo je nadaljeval njegov sin Feliks med letoma 1614 in 1631. Šratenbahi so imeli v lasti tudi posestva Gradič, Heckenberg, Lemberg, Podgrad in Prebold.
Dvokrilno dvonadstropno stavbo z dvema okroglima vogalnima stolpoma in strešnim stolpičem so leta 1635 oplenili in požgali uporni kmetje, a so jo kmalu obnovili. Leta 1767 je Ojstrico kupil grof Johann Gaisruck, leta 1791 Maks Robida, nato so jo imeli njegovi dediči, do leta 1824 Johann Kircher, dve leti Jožef Omersi, leta 1826 pa jo je kupil Matija Perko. Ko je bil lastnik Anton Vincenc Perko, je v razpadajoče poslopje udarila strela in ga razdejala. Danes o dvorcu ni sledu. Gospoščino je leta 1864 kupil baron Gustav Nepomuk Wittenbach, leta 1908 pa rodbina Puisi. Do leta 1964 se je ohranila ojstriška pristava, mogočna podolgovata enoinpolnadstropna stavba s križno obokanimi hodniki, v njej je bila dalj časa šola, nato pa so jo podrli. Mogoče bi se še kje našla kakšna stara fotografija. (Citirano iz Jakič, Ivan: "Vsi slovenski gradovi")

Zgodovina Ojstrice je precej povezana s kmečkimi punti. Iz virov lahko razberemo sledeče omembe, povezane predvsem z rodbino Šratenbah:
1608 Ojstriški zemljiški gospod Janez Sigmund Šratenbah se je prepiral s podložniki zaradi lovnih zadev in se z njiim pobotal 12. decembra 1608
1610 Feliks Šratenbah je zapustil polkovniško službo v Slavonski vojni krajini in začel gospodovati na Heckenbergu in Ojstrici. Od podložnikov je zahteval namesto 8-dnevne tlake že vsakdanjo, tudi ob nedeljah. Zaradi tega je tožil njega in njegovega upravnika Martina Pilpacha vranski vikar pri oblasteh.
1611 Dne 27. avgusta 1611 so deželne oblasti odločile v korist grajskega gospoda Šratenbaha. Leta 1611 je vladar zavrnil pritožbo žovneških podložnikov zoper umrščino, primščino in desetek.
1628-1629 V Ojstrici je postal vse nasilnejši Feliks Šratenbah. Zaradi čarovništva in hujskanja k napadu na grad je 19. julija 1628 odrezal uho Simonu Prosilniku in ga spodil s kmetije. Pohabljenec se je zatekel k oblastem. Na pritožbo podložnikov zoper nasilja zemljiškega gospoda je prišla leta 1628 vladarjeva komisija. Naslednje leto je sledila novim podložniškim pritožbam zoper Feliksa Šratenbaha in zoper njegove upravnika Kleka v Ojstrici nova komisija.
1630 V gradivu notranjeavstrijske vlade se začnejo kopičiti trajno naraščajoče pritožbe Šratenbahovih ojstriških podložnikov.
1631 Zaradi pritožbe je štajerski deželni glavar moral 24. januarja 1631 zaslišati pohabljenega pregnanega Šratenbahovega ojstriškega podložnika Simona Prosilnika.
Ko so leta 1631 bila končana dela pri zidanju ojstriškega gradu in ker so oblasti pritiskale zaradi vedno novih in novih podložniških pritožb na Feliksa Šratenbaha, je prišlo že pred 26. februarjem v Gradcu do ustnega zaslišanja sprtih strani in po volji obojih je bila imenovana 7-članska komisija. Sprejet je bil sporazum, ki je obsegal 17. točk. Z njimi je bilo določeno, da morajo podložniki opravljati le takšno nezmerljivo tlako, kakršna je v navadi v deželi. Graška notranjeavstrijska vlada je sporazum potrdila 14. aprila. Že istega dne se je zoper njega pritožil Feliks Šratenbah. Tudi podložniki doma sporazuma niso priznali.
1632 Teharska koseška občina se je pritožila zoper Jurija Šratenbaha.
Ojstriški podložniki so se znova pritožili pred 10. marcem in maja 1632. Iz Gradca so njih in Šratenbaha pozvali k spoštovanju sporazuma iz prejšnjega leta. Na vladarjev ukaz z dnem 3. julija sta prišla v ojstriški grad pred 17. julijem kot komisarja Gaisruck in Kosjak. Na pogovore z njima se je odzvalo le 28 podložnikov. Prebrala sta jim vladarjev ukaz, naj bodo zvesti podložniki, in jim ga tolmačila v slovenščini. 20. avgusta je prosil Simon Prosilnik cesarja za svojo pravico.

To je le nekaj odlomkov iz knjige "MI SMO TU", avtorja Jožeta Koropca. Med drugim izvemo tudi, da so uporni podložniki pripravljali in tudi izvedli napade na grad Ojstrica in ostale, med drugim tudi Žovneški. Predlagam, da si knjigo podrobneje ogledate, če želite izvedeti več o takratnih razmerah v Ojstrici in na slovenskem štajerskem.

Literatura:
Kralj, Franc: "Žovnek in Žovneški", Kulturno zgodovinsko društvo Žovnek Braslovče, 2000
Jakič, Ivan: "Vsi slovenski gradovi", DZS, 1999, ISBN 86-341-2325-1
Koropec, Jože: "MI SMO TU: Veliki punt na Slovenskem v letu 1635", Založba Obzorja Maribor, 1985
Kontaktni podatki:
/
Spletne povezave:
http://www.obcina-tabor.si/loke.htm (Občina Tabor - Loke)
http://tabor.netfirms.com/ (Občina Tabor na starih razglednicah)
Prireditve:
/
GPS koordinate:
N 46° 12.743' E 14° 59.590'

nazaj

Georg Matthäus Vischer: Topographia ducatus Stiriae, 1681; Desno so vidne razvaline gradu Ojstrica, pod gričem pa na novo postavljena graščina
J. Kuwasseg, kolorirana litografija iz leta okoli 1845; Graz, Štajerski deželni arhiv
Pristava ojstriškega dvorca, 1964; Arhiv ZVNKD Celje
Schloss Osterwitz, St. Georgen am Tabor, Ojstricia - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark (1830)


nazaj