Samostan Novi klošter (skupaj s cerkvijo) je bil po treh letih gradnje postavljen leta 1452. Vanj se je naselil dominikanski samostanski red, ki je bil leto kasneje tudi potrjen z ustanovno listino. Leta 1479 so samostan napadli Turki, cerkev so uporabili za hlev, njeno notranjost pa razbili. Ljubljanski generalni vikar Boštjan je vernike pozval, naj pomagajo samostan utrditi, da bo varen pred morebitnimi novimi vpadi. Zdi se, da je bil samostan v letih 1479-1492 neobljuden in zapuščen. Oglejski patriarh Francesco Barbaro je sto let pozneje, leta 1593, poročal, da je samostan zaradi predhodnjih napadov Turkov, od bratov in služabnikov, sedaj varovan kot utrdba. Leta 1635 so samostanu prizadejali precej škode uporni kmetje. Leta 1690 je prior p. Tomaž Bucelleni pozidal prednji trakt samostanskega poslopja.
Leta 1745 je v Novi klošter udarila strela. Pri tem je popolnoma pogorela cerkev, zvonik se je sesul, požar je uničil vse strehe in tretjino konventskih poslopij. V naslednjih letih so samostan obnovili. Že leta 1746 so znova pozidali zvonik, leta 1754 pa so v cerkvi postavili novi veliki oltar.
Z dvornim dekretom z dne 19. junija 1787 je bil samostan razpuščen in so ga poslej upravljali uradniki deželne komore, leta 1820 pa ga je vlada skupaj s posestjo prodala Jakobu Brezicu. Naslednik Jožef Oesterlein je okoli leta 1826 dal demolirati samostansko cerkev Naše ljube gospe in prezidati samostansko poslopje. Iz cerkve so v župnijsko cerkev sv. Petra prenesli veliki oltar (iz leta 1750) in Marijin kip (iz leta 1320). Leta 1831 je bila na njenem mestu zgrajena sedanja kapela sv. Dominika. Do druge vojne je bil Novi klošter še v zasebni lasti, vmes pa je zamenjal kar nekaj lastnikov.

Stavba danes komaj še spominja na nekdanji samostan. Trakti, ki zdaj obdajajo iregularno, a precej veliko dvorišče, so v zahodnem in severnem delu dvonadstropni. V vzhodnem enonadstropnem traktu je bilo nekdaj gospodarsko poslopje. V južnem traktu, ki se drži kapele so sedaj garaže. Severni trakt služi kot stanovanje, prav tako zahodni, le da so nekateri prostori tam že opuščeni. Okolica samostana je bila nekoč preurejena v park, kjer so posadili različna drevesa. Veliko dreves so med vojno posekali Nemci, nekaj jih je ostalo: gaber, japonska kutina, španski bezeg, ameriški klek, duglazija, robinija, zeleni bor in drugo.

V Novem kloštru so na njivi izkopali nagrobnik dveh Rimljanov, ki je bil pozneje v Vrbju, danes pa ga hrani Pokrajinski muzej v Celju.

Občina Polzela je novembra 2010 z Zavodom Tromostovje, zavod za vzgojo, znanost, izobraževanje in kulturo, s sedežem v Ljubljani, sklenila pogodbo o prodaji dvorca s parkom. Kupec je za dvorec odštel pol milijona evrov, do leta 2015 pa ima namen zaključiti začetna obnovitvena dela v vrednosti 2 milijona evrov. Dvorec nameravajo preurediti v konferenčni center, izključena pa ni niti gostinska in hotelska dejavnost.