Novi Klošter (samostan/dvorec)
Neukloster

15. stoletje

Samostan Novi klošter (skupaj s cerkvijo) je bil po treh letih gradnje postavljen leta 1452. Vanj se je naselil dominikanski samostanski red, ki je bil leto kasneje tudi potrjen z ustanovno listino. Leta 1479 so samostan napadli Turki, cerkev so uporabili za hlev, njeno notranjost pa razbili. Ljubljanski generalni vikar Boštjan je vernike pozval, naj pomagajo samostan utrditi, da bo varen pred morebitnimi novimi vpadi. Zdi se, da je bil samostan v letih 1479-1492 neobljuden in zapuščen. Oglejski patriarh Francesco Barbaro je sto let pozneje, leta 1593, poročal, da je samostan zaradi predhodnjih napadov Turkov, od bratov in služabnikov, sedaj varovan kot utrdba. Leta 1635 so samostanu prizadejali precej škode uporni kmetje. Leta 1690 je prior p. Tomaž Bucelleni pozidal prednji trakt samostanskega poslopja.
Leta 1745 je v Novi klošter udarila strela. Pri tem je popolnoma pogorela cerkev, zvonik se je sesul, požar je uničil vse strehe in tretjino konventskih poslopij. V naslednjih letih so samostan obnovili. Že leta 1746 so znova pozidali zvonik, leta 1754 pa so v cerkvi postavili novi veliki oltar.
Z dvornim dekretom z dne 19. junija 1787 je bil samostan razpuščen in so ga poslej upravljali uradniki deželne komore, leta 1820 pa ga je vlada skupaj s posestjo prodala Jakobu Brezicu. Naslednik Jožef Oesterlein je okoli leta 1826 dal demolirati samostansko cerkev Naše ljube gospe in prezidati samostansko poslopje. Iz cerkve so v župnijsko cerkev sv. Petra prenesli veliki oltar (iz leta 1750) in Marijin kip (iz leta 1320). Leta 1831 je bila na njenem mestu zgrajena sedanja kapela sv. Dominika. Do druge vojne je bil Novi klošter še v zasebni lasti, vmes pa je zamenjal kar nekaj lastnikov.

Stavba danes komaj še spominja na nekdanji samostan. Trakti, ki zdaj obdajajo iregularno, a precej veliko dvorišče, so v zahodnem in severnem delu dvonadstropni. V vzhodnem enonadstropnem traktu je bilo nekdaj gospodarsko poslopje. V južnem traktu, ki se drži kapele so sedaj garaže. Severni trakt služi kot stanovanje, prav tako zahodni, le da so nekateri prostori tam že opuščeni. Okolica samostana je bila nekoč preurejena v park, kjer so posadili različna drevesa. Veliko dreves so med vojno posekali Nemci, nekaj jih je ostalo: gaber, japonska kutina, španski bezeg, ameriški klek, duglazija, robinija, zeleni bor in drugo.

V Novem kloštru so na njivi izkopali nagrobnik dveh Rimljanov, ki je bil pozneje v Vrbju, danes pa ga hrani Pokrajinski muzej v Celju.

Občina Polzela je novembra 2010 z Zavodom Tromostovje, zavod za vzgojo, znanost, izobraževanje in kulturo, s sedežem v Ljubljani, sklenila pogodbo o prodaji dvorca s parkom. Kupec je za dvorec odštel pol milijona evrov, do leta 2015 pa ima namen zaključiti začetna obnovitvena dela v vrednosti 2 milijona evrov. Dvorec nameravajo preurediti v konferenčni center, izključena pa ni niti gostinska in hotelska dejavnost.

Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Spodnja Savinjska dolina", Založba Park, Ljubljana, 1992, ISBN /
Kontaktni podatki:
OBčINA POLZELA
POLZELA 11
3313 POLZELA
tel: 03-703–32-00
Spletne povezave:
Občina Polzela
Prireditve:
/
GPS koordinate:
N 46° 17.203' E 15° 6.223'

nazaj

Pogled na objekt z vrha griča iz zahodne strani
Južna stran dvorca s kapelo
Pogled iz severa
Pogled iz vzhodne smeri skozi gozd
Pročelje kapele ob južnem traktu
Zahodna fasada dvorca z vidnimi izjemno neogotskimi elementi
Zahodni prehod na dvorišče
Arkade na zahodni dvoriščni steni
Južna stran dvorišča, kjer je vidna mlajša vezna stavba na sredini ob kapeli
Notranjost mlajše vezne stavbe ob kapeli
Nekdanje gospodarsko poslopje v vzhodnem traktu
Zahodna stena vzhodnega trakta z barvito strukturo zidu
Skromna notranjost kapele
Dvorišče; viden je ohranjen vodnjak
Južni portal, ki skozi krajši hodnik (mimo umivalnic/stranišč?) vodi na dvorišče
Razvaljena in zaraščena notranjost zahodnega trakta
Okrogli obrambni stolp na severo-zahodnem vogalu zasnove; sedaj že brez strelnic in drugih utrdbenih elementov
G. M. Vischer, Novi klošter; bakrorez iz Knjige gradov, okoli leta 1681


nazaj