Muta (grad)
Hohenmauten

13.stoletje

Muta je imela v srednjem veku pomembno vlogo, saj je tod mimo preko radeljskega sedla držala pot, ki je povezovala Štajersko in Koroško. Tu je bila mitnica (nem. Maut), ki je dala ime gradu in naselju, ki se je pozneje razvilo ob vznožju grajskega hriba.
Mitnico so tu ustanovili že sredi 12.stoletja, v njeno obrambo pa so kmalu pozidali tudi grad. Oboje, mitnico in grad je imel v zajmu od bamberškega škofa štajerski deželni knez. Vendar pa se grad omenja šele v pogodbi iz 1255, s katero je Bamberg zastavil svojo posest koroškemu vitezu Henriku iz Žrelca. V tej pogodbi se poleg tega, da se prvič omenja mučki grad - castrum Mutenberch omenja tudi izpostavljeni stolp - propugnaculum fuit situm, ki je nekoč varoval grad, a je bil tedaj že uničen. V deželnoknežjem urbarju iz leta 1265 se grad ponovno imenuje castrum Mütenberch. Leta 1279 so utrdbo in mitnico dobili v zajem sinovi kralja Rudolfa. Za gradbeništvo sta se leta 1299 za Žrelskimi potegovala Henrik Viltuški kot dedič in vojvoda Rudolf po svojem deželnem in knežjem pravu. Prišlo je do oboroženega spopada, o katerem govori tudi znana Otokarjeva »Rimana kronika«:
vojvoda hiez mit der vart mit chraft vnd mit wiczen Matenberg besiczen...
enhalb der Fewstritz stat...
der markt lag...
wer das haws gesehen hat, der weis wol, daz ez stat auf ein perg hoch enpor...
Rudolf je bil zbral veliko vojsko, v kateri so bili vsi njegovi gradniki, sodelovali pa so v njej tudi sekovski škof Ulrik, grof Froderik Vovbrški, maršal Herman iz Landenberga in drugi. Vojska je z vseh strani oklenila grad, postavili so celo dva oblegovalna stolpa in prišel je vojvoda, da bi vodil napad. S posredovanjem prijateljev Viltuškega, Kolona iz Vuzenice, plemenitih Aufensteinov in drugih je naposled prišlo do premirja. Vojvoda je leta 1302 dobil utrdbo, Viltuški pa 200 mark odškodnine.
Utrdbo Mattenberch vest in unseren lande ze Steyr in naselje je vojvoda Albreht II. leta 1341 vrnil škofiji, ker sta njegova brata kralj Friderik in vojvoda Oton umirajoč izpovedala, da do tega nimata pravice. Leta 1409 je grad zavzel Bernard Ptujski, ker so z njega napadli njegove služabnike. Ko je dobil odškodnino, ga je vrnil Bambergu. Leta 1425 je bamberški škof zamenjal grad in mitnico z grofom Hermanom Celjskim za nekaj posesti na Koroškem. Tako je grad leta 1456, ko so Celjski izumrli, postal deželnoknežji. Deželni knez je gospoščino združil z vuzeniško, na gradu pa je nastavljal oskrbnike ali pa ga je oddajal v zastavo. Kralj Maksimilijan je leta 1498 velel utrdbo, ki se leta 1478 imenuje gsloss an der Mawt, razvaliti. Leta 1510 je staro zidovje skupaj s pristavo v trgu podaril Žigi Dietrichsteinu, ki je upravljal urad v Muti, obenem pa mu je dovolil, da grad znova pozida. Iz tega ni bilo nič, zakaj že leta 1513 je Žigo Dietrichsteina zamenjal Žiga Ivniški, ki je ostal zakupnik vuzeniške gospoščine in urada do svoje smrti leta 1556. Sedež posesti je bil poslej »Eibiswaldov štok« (Eibiswald = Ivnik), stara pristava v Muti.

Do gradu pridemo po gozdni učni poti Grašin-Muta (glej prvo povezavo), ki se prične pri kovačiji v naselju Spodnja Muta.

Besedilo in slike (če ni navedeno drugače): Aleš Hotko

Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Med Solčavskim in Kobanskim", Viharnik, Ljubljana, 1993, ISBN /
Kontaktni podatki:
Občina Muta
Telefon : 02/88-79-600
E-pošta : obcina.muta@muta.si
Spletna stran : www.muta.si
Spletne povezave:
Zgibanka »Gozdna učna pot Grašin-Muta« (PDF dokument)
Prireditve:
Razvaline niso primeren prostor za prireditve.
GPS koordinate:
N 46° 36.766' E 15° 09.020'

nazaj

Tabla z informacijami o gradu, ki nas pozdravi ob prihodu na ombočje gradu
Čeprav je razvalina skromno ohranjena, segajo ostanki posamičnih zidov ponekod še do višine več metrov; na sliki je severozahodni vogal grajske zasnove
Detajl romanske zidave severozahodnega vogala
Na severni strani je bil grad zavarovan z v skalo vsekanim jarkom
Na južni strani je bil grad prav tako zavarovan z jarkom, ki je viden še danes
Na zahodni strani se obodni zid nasloni na prepadno skalovje
Presek severne stene
Zidava ohranjenega zidovja je romansko strukturirana - opredeljujejo jo izravnalne plasti inobčasne lege navpih postavljenih lomljencev
Pogled notranjosti (grajsko dvorišče) v smeri proti jugu, kjer so vidni ostanki severne stene palacija
Ostanki vzhodnega zidovja iz notranjosti
Presek vzhodne stene
Približno sredi zasnove se na vzhodu pravokotno prislanja h grajskemu obodu zapora iz 2 metra debelega varovalnega zidu - gre za grajski vhod, na sliki je njegov vzhodni del
Pogled s severne strani
Pogled z juga
Zunanja (vzhodna) stran
Tramovnica v ostankih zidu
Ostanki zahodnega dela vhoda v grajski kompleks; očitno je to del nekega večjega objekta, morda stolpa
Vzhodna stena grajskega kompleksa z zunanje strani - pogled proti severu
Skrajni severni del vzhodnega zidovja; vidna je odebelitev vzhodne stene na severni strani, ki je bila najbolj izpostavljena
Odebelitev - detajl
Na južni strani kompleksa je bil v obzidje vpet palas; na sliki je severna (notranja) stena ostankov palasa - pri tem palasu preseneča notranja razporeditev prostorov, kjer namesto dveh po velikosti približno enakih sob srečamo tu kar štiri sorazmerno dolge in obenem ozke izbe
Detajl zidave stene palasa
Notranja (vzhodna) stena ostankov poslopja, ki je bilo najbrž gospodarskega značaja; v spodnjem delu so vidni ostanki cisterne
Gospodarsko poslopje je bilo stisnjeno v jugozahodni vogal dvorišča in se ej prislanjalo na zahodno steno in palas
Ostanki v skalo vsekane cisterne, ki je že precej zasuta in v zgornjem delu zelo uničena
Pogled proti zahodu na lokacijo, kjer je bil gospodarski objekt
Notranja (vzhodna) stena gospodarskega objekta
Severozahodni vogal palasa (severozahodna izba - za lažjo predstavo o lokaciji posameznih izb v palasu glej fotografijo info table)
Ostanki sten med zahodnim in vzhodnim delom palasa, na katerih je viden tudi ostanek prehoda med obema deloma
Pogled z zahodne strani
Notranja stran severne stene palasa (severovzhodna izba), slikano z zahoda
Pogled z vzhoda
Notranjost vzhodnega dela palasa
Ostanki zidovja na skrajni južni strani kompleksa in obenem tudi zunanja (južna) stena palasa (jugovzhodna izba)
Notranjost in jugozahodni vogal vzhodnega dela palasa (izba na spodnji, jugovzhodni strani)
Jugovzhodna izba iz zunanje, južne smeri
Notranja - vzhodna stena gospodarskega objekta - pogled z juga
Notranjost grajskega kompleksa z juga
Predelna stena med vzhodnim in zahodnim delom palacija - pogled z severozahoda
Notranjost in vzhodna stena gospodarskega objekta
Severna stena in severovzhodni vogal gospodarskega objekta
Lina v vzhodni steni gospodarskega objekta
Ostanki zidovja na skrajni vzhodni strani kompleksa
Cisterna oz. njeni ostanki
Notranjost gradu, kot jo vidimo s skrajnega severozahodnega konca
Vzhodna stena - pogled proti jugu
Detajl zidave vzhodnega zidovja


nazaj