Motnik (grad)
Möttnig

14. stoletje

Grad Motnik na strmem hribu nad trgom je nadzoroval glavno srednjeveško cestno žilo med Štajersko in Kranjsko, ki je potekala od Vranskega po Tuhinjski dolini do Kamnika. Ni naključje, da sta ob stičišču te poti in one skozi črni graben zrasla trg in grad; slednji na težko dostopni vzpetini z morebitno osnovo v rimski utrdbi. Čeprav se naselje, katero prvič omenja že med leti 1123 in 1146, na prvega motniškega viteza naletimo šele leta 1247, ko se kot priča v neki podelitveni listini omenja Konrad - Chunradus de Moetnik. Grad, ki je po naselju prevzel njegovo (slovensko) ime, se izrecno omenja leta 1340 kot vest ze Moetnik in potlej leta 1430 kot stolp (turn zu Mottnikh). Konradu sledijo: Gerloh (1287-1305) in bratje Nikolaj (1330-1334), Mertel I. (1330-1341) in Jurij (1338-1340), med katerimi je bil najstarejši star le 11 let, kar priča o takratni visoki umrljivosti otrok. Omenjata se še Gerloh II. in Mertel II., ta nedejaven in maloštevilen rod pa je izumrl v začetku 15. stoletja. Motniški so bili že od 13. stoletja ukleščeni med obširno posest gornjegrajskega samostana in Žovneško-Celjskih, kar jim je zaprlo možnosti za razširitev gospostva. Grad in gospostvo sta po izumrtju motniških ostala deželnoknežji fevd, ki ga je leta 1426 imel Nikolaj Gall »z Motnika«, pred njim pa celo gospodje Ptujski. V 16. stoletju so sledile druge fevdalne rodovine. V Valvasorjevem času je grad prišel v posest Apfaltrerjev, ki so ga posedovali vsaj še na začetku 18. stoletja, nakar se podatki o lastnikih in virih izgubijo. Leta 1751 ali morda 1752 je grad pogorel, nakar ga niso več obnovili.

Med razvalinami, ki pričajo o nekdanjem gradu, je še najbolj južni podporni zid. Severno od razvalin se nahaja župnijska cerkev sv. Jurija, ki se omenja že leta 1360 (vidni sledovi zidave jo umeščajo v nastanek pred letom 1450) in je sedaj že prezidana in barokizirana (notranja oprema je iz 19. stoletja). Za njo stoji cerkev M. Magdalene. V sredini trga stoji sramotilni kamen "pranger" iz leta 1793.

Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v osrednji Sloveniji - I. Gorenjska (Območje Kamnika in Kamniške Bistrice)", Viharnik, Ljubljana, 1997, ISBN 961-6057-12-X
Kos, Dušan, Dr.: "Vitez in Grad", Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, ISBN 961-6500-82-1
Kontaktni podatki:
/
Spletne povezave:
Kamnik - turizem - Tuhinjska dolina
Prireditve:
Vrh Grajskega hriba služi kot razgledno-izletniška točka poleg katere se nahaja manjše otroško igrišče. Muzejsko zbirko, ki hrani okostje pritlikavega nosoroga, staro okoli 25. milionov let (najdeno v rudniku Motnik) si je možno ogledati po predhodni najavi na telefon (01) 834 80 42.
GPS koordinate:
N 46° 12.924' E 14° 53.261'

nazaj

Pogled na grajski hrib iz zahodne smeri
Pogled iz trga
Pogled na severno zidovje
Zahodno zidovje
Po grajskem tlorisu sodeč (Peter Fister), so to ostanki severnega stolpa
Ostanki južnega stolpa
Župnijska cerkev sv. Jurija z vidnim ohranjenim gotskih oknom
Prvotno lesena kapela, posvečena sv. Magdaleni, naj bi bila v osnovi še romanska
Pogled na vzhodno Tuhinjsko dolino
Motnik
J. V. Valvasor, grad Motnik


nazaj