Trški stolp je bil od kraja v lasti krške škofije. V virih, ki so praviloma falsifikati, t.j. kopije neohranjenih
starejših listin, se prvič omenja leta 1279. Iz leta 1432 izvira listina, s katero Margret, vdova po rajnkem Petru
Lenghaimerju, in Hans, njun sin, prodata Herbartu Auerspergu svoje prosto imenje, ki ga imata od milostnega gospoda
krškega škofa. Imenje obsega stolp v trgu Mokronog - Tueren in dem Markt ze Nassenfuss gelegen, poleg tega pa
še polčetrti domec skupaj s pristavo, gumnom, njivami in vrtom. Lastniški podatki za naslednja stoletja niso proučeni.
Presenetljivo je, da podobnega romanskega stolpa v Sloveniji ne najdemo, saj ga je mogoče na temelju opredeljivih
arhitekturnih značilnosti kljub pomembnim poznejšim predelavam datirati še v 12. stoletje. Stolp je s svojo severo-zahodno
steno vpet v obzidje, ki je nekoč obkrožalo trg. O tem obzidju, na katerega ostanke ponekod v naselju še naletimo, pa
ne vemo kaj dosti. J. Šašelj ga povezuje z domnevo, da je imel Mokronog nekdaj status mesta, kar pa viri ne potrjujejo.
V njih se vselej omenja le kot forum ali markt Nassenfuss. Če so bila ob stolpu še v 19. stoletju »velika
vrata«, glavni vhod v trg pri »Grajskem trgu«, s tem še ni rečeno, da je obzidje nastalo že pred vsesplošnim utrjevanjem
v deželi ob koncu 15. stoletja, ko je veljalo zavarovati njene prebivalce pred nenehnimi vpadi turških krdel. V zvezi
s tem sta morda pomenljivi stari oznaki za dela Mokronga, »za Zidom« in »frenga«.
(citirano)
|
Literatura: |
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v osrednji Sloveniji - III. Dolenjska (Porečje Temenice in Mirne),
Viharnik, Ljubljana, 2002, ISBN 961-6057-34-0
|
nazaj
|
|
Pogled na stolp iz zahodne smeri
|
|
Pogled iz severne smeri; na severno-vzhodni steni je vidna
sled strehe zastrešenih stopnic, ki so nekdaj držale do prehoda v prvem in drugem nadstropju
|
|
Pogled iz južne smeri
|
|
Zastrešena poletaža s cinami
|
|
Na severo-vzhodni strani je prebit prehod v kletno pritličje
|
|
Prehod z lesenim vratnim okvirom v nadstropju; časovno neopredeljiv
|
|
Prehod z lesenim vratnim okvirom v drugem nadstropju; prav tako časovno
neopredeljiv
|
|
Romanska lina v pritličju jugo-vzhodne stene
|
|
Okna v nadstropju so novejša
|
|
V golobnjak preurejeno okno
|
|
Ta okenski okvir iz rdečkastega lehenjaka v jugo-zahodni steni
bi lahko bil še prvotnega izvira
|
|
Stolp je bil sprva vpet v 110cm debelo obzidje
|
|
Nad oknom, ki je nasilno prebit skozi obzidje, je na njegovi višini
polica, na kateri so opazni ostanki opeke
|
|
Romanska zidava, klesanci iz apnenca so položeni v ravne redi
|
|
Pogled na Stari trg proti jugu
|
|