Trški stolp je bil od kraja v lasti krške škofije. V virih, ki so praviloma falsifikati, t.j. kopije neohranjenih starejših listin, se prvič omenja leta 1279. Iz leta 1432 izvira listina, s katero Margret, vdova po rajnkem Petru Lenghaimerju, in Hans, njun sin, prodata Herbartu Auerspergu svoje prosto imenje, ki ga imata od milostnega gospoda krškega škofa. Imenje obsega stolp v trgu Mokronog - Tueren in dem Markt ze Nassenfuss gelegen, poleg tega pa še polčetrti domec skupaj s pristavo, gumnom, njivami in vrtom. Lastniški podatki za naslednja stoletja niso proučeni.

Presenetljivo je, da podobnega romanskega stolpa v Sloveniji ne najdemo, saj ga je mogoče na temelju opredeljivih arhitekturnih značilnosti kljub pomembnim poznejšim predelavam datirati še v 12. stoletje. Stolp je s svojo severo-zahodno steno vpet v obzidje, ki je nekoč obkrožalo trg. O tem obzidju, na katerega ostanke ponekod v naselju še naletimo, pa ne vemo kaj dosti. J. Šašelj ga povezuje z domnevo, da je imel Mokronog nekdaj status mesta, kar pa viri ne potrjujejo. V njih se vselej omenja le kot forum ali markt Nassenfuss. Če so bila ob stolpu še v 19. stoletju »velika vrata«, glavni vhod v trg pri »Grajskem trgu«, s tem še ni rečeno, da je obzidje nastalo že pred vsesplošnim utrjevanjem v deželi ob koncu 15. stoletja, ko je veljalo zavarovati njene prebivalce pred nenehnimi vpadi turških krdel. V zvezi s tem sta morda pomenljivi stari oznaki za dela Mokronga, »za Zidom« in »frenga«.
(citirano)