Medija (dvor, dvorec)
Galleneg

15. stoletje

Dvorec, ki je v jedru srednjeveškega izvira, se v ohranjenih srednjeveških dokumentih ne omenja. Njegovo jedno naj bi bilo še romanskega izvora (Stopar sicer postavlja nastanek tega dela dvorca šele v 14. stoletje). Romansko trocelično jedro je redek ohranjen primerek srednjeveškega neutrjenega dvora. Bil je gospodarska izpostava gospoščine Lebek pri Vačah in v posesti rodbine Gallov, ki so v 12. stoletju gospodarili na gradu Gamberk. Po njih je dobil svoje nemško ime. Po Valvasorju naj bi slovensko ime Medija izviralo iz nemške besede mude ali tudi Mut. Pomenilo na bi, da pot semkaj popotnika pač utrudi, ali pa to, da ga spet prevzame pogum, ko po naporni poti ugleda pred seboj grajsko stavbo. Slovensko ime Mudey se v virih prvič pojavi sredi 14. stoletja.
Valvasor opisuje, da je bila pred dvorcem velika konjušnica in nad njo kašča. Konjušnico in tisti del dvorca, ki je bil tik ob kapeli, je dal pozidati njegov oče, prav tako pa tudi omenjeno, precej veliko kapelo, v kateri sta takrat že počivala Vajkardova starša, imela je tudi svoj beneficij. Grajska stavba, ki jo je Mort Gall leta 1556 prodal Leopoldu Raumschüsslu s Šeneka, je potlej prišla v posest nekega Herbersteina in za njim leta 1562 v posest Valvasorjevega prednika, Janeza Krstnika Valvasorja. V rokah njegovih dedičev je ostala posest vse do leta 1765, za časa našega historiografa pa jo je posedoval brat njegovega očeta Adam Seyfrid Valvasor.
Poznejši lastniki gospostva in dvorca so bili: 1765 Jožef Anton baron Janežič, 1780 njegov posinovljenec Franc Ksaver baron Lichtenberg-Janežič, 1807 Anton pl. Pilpach, 1808 Emanuel grof Scharfenberg, 1826 Franc Benjamin Skubic, 1833 Adelhajda baronica Varga de Szigeth, 1850 Ludvik grof Leiningen-Westernburg, 1868 domačin Alojz Prašnikar, gospodarstvenik in graditelj železniških prog, 1902 Franc Celestina, 1911 Andrej Groblar iz Izlak. Jeseni leta 1944 so partizani Medijo minirali, nakar se je spremenila v ruševino - ta je še vedno v rokah rodovine Groblar.

Po poznogotskih kamnitih fragmetih sklepamo, da je bil v 15. ali v začetku 16. stoletja dvor že preurejen in razširjen proti severu. Do srede 17. stoletja se je sprva skromni dvor razrasel v razširjen dvorec, katerega ostanki so danes docela skriti pod rušo - po letu 1944, ko so ga brez potrebe minirali, so namreč sistematično rušili opustelo zidovje, kamenje pa uporabili za gradbeni material. V času renesanse, enkrat ob koncu 16. stoletja, so ob srednjeveškem dvoru v višini dveh nadstropij pozidali južni in zahodni stanovanjski trakt z za tisti čas značilnim, poprek postavljenim, do tal segajočim in enako visokim vogalnim stolpičem na jugozahodu. Na novo pozidani trakti so tako izoblikovali notranje dvorišče.
Naslednje velike prezidave ali bolje dozidave dvorca gredo že na rovaš barona Jerneja Valvasorja, očeta našega historiografa in njegove matere Ane Marije roj. Raubar. Tako sta grajsko kapelo Obiskovanja naše ljube Gospe, kot priča leta 1978 z njene čelne fasade sneta in zdaj pri lastnikih grajske stavbe shranjena grbovno - napisna plošča, Valvasorjeva starša posvetila, to je postavila leta 1637. Domneva se, da je bil tu pokopan tudi Janez Vajkard Valvasor ter še ostali številni predstaviniki te rodovine.

Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v osrednji Sloveniji - I. Gorenjska (Med Goričanami in Gamberkom), Viharnik, Ljubljana, 2000, ISBN 961-6057-23-5
Informativna tabla pred dvorom - vir podatkov ni naveden
Kontaktni podatki:
/
Spletne povezave:
/
Prireditve:
/
GPS koordinate:
N 46° 08.914' E 14° 55.367'

nazaj

Nekdanji dvorec Medija je bil v Valvasorjevi dobi razgibana, na povsem iregularnem tlorisu pozidana stavba; njeno staro jedro je oblikovala pravokotna, v severnem delu grajske zasnove na regularnem tlorisu pozidana grajska stavba z merami ok. 9 x 18,6 m; segala je že od kraja v višino dveh nadstropij
Imela je šivane vogale iz peščenjaka
V notranjščini je bila s predelnimi stenami razdeljena na tri ne povsem enake prostore
Sodeč po sledovih v njeni notranji severni, edino ohranjeni steni, je imel njen osrednji del funkcijo veže; tu je bil grajski vhod in tu naj bi bilo stopnišče, ki je povezovalo nadstropja
V tej obliki se nam stavba pokaže kot dvor - stolp, ki se v srednjeveških virih sicer izrecno ne omenja, vendar ga v ta čas postavlja zazidano okence z gotsko prirezanimi robovi na njegovi zunanjščini (na sliki) in portal v pritličnih ostankih ene izmed nekdanjih notranjih predelnih sten
Pogled na severno steno z notranje, bivalne smeri
Pogled na dvorec skozi nekdanji park
Pogled z zahodne smeri, kjer je nekoč stal v 16. stoletju pozidan stolpič
Grajska kapela ni služila le bogoslužnim namenom, v njej so uredili tudi družinsko grobnico, v kateri je bil, kot se zdi, prvi pokopan Janez Krstnik Valvasor
Kapela, pozidana na pravokotnem tlorisu je bila nekdaj dostopna naravnost z gradu
Tu leži pokopan blagorodni plemeniti gospod gospod Janez Krstnik Valvasor z Medije in Zavrha itd., ki je dne 10. junija 1650 preminil v Bogu v svojem 32. letu starosti.
Pogled s hriba na obnovljeno grajsko kapelo iz 17. stoletja in ruševine dvorca
Pogled na razvaline dvorca s ceste
Konjušnica, ki jo je pozidal Valvasorjev oče
Portal v konjušnici
Ohranjen urejen studenec ob konjušnici
Pogled na ostanke dvorca, kapelo in konjušnico
J.V. Valvasor, bakrorez iz Topografije Vojvodine Kranjske, 1679
C. Grefe, Dvorec Medija; litografija iz albuma Stara Kranjska - Alt Krain
Pogled na dvorec z juga, okoli leta 1920
Dvorec na stari razglednici


nazaj