Mašun (gozdarska hiša, lovski dvorec)
Maschun

19. stoletje

Ime Mašun pomeni po staremn ljudskem izročilu zamašek in izhaja iz besede "mašiti", saj naj bi prav tu na prevalu zapirali (mašili) dostop v osrčje snežniških gozdov. Leta 1853 je snežniška posest, pod katero so spadali tudi obsežni gozdovi z Mašunom, prišla v last saške knežje družine Schönburg-Waldenburg; ta je začela razvijati intenzivno gospodarjenje z gozdovi in izgrajevati gozdarske postojanke. Ena pomembnejših je zrasla tudi na Mašunu. Na poprej nenaseljenem in samotnem, težko pristopnem kraju so leta 1874 začeli graditi gozdarsko hišo. Gradnja je povzročila negodovanje in odpor kmetov iz doline Zgornje Pivke, ki so v tem videli poseg v svoje pravice in svoboščine, saj jim je knez tako onemogočil nenadzorovano sečnjo v gozdovih. Leta 1875 so gozdarsko postojanko dokončali, leta 1877 pa so do nje od gradu Snežnik skozi Leskovo dolino speljali tudi novo gozdno cesto. Mašun je torej analogno srednejveškim gozdovom nastal kot mejna postojanka, s katero si je knežja družina hotela zagotoviti stalen nadzor nad velikim delom svoje posesti. Po letu 1887 so v bližini gozdarske hiše zgradili še vrsto gospodarskih objektov in kamnito klet za shranjevanje živil ter uredili sprehajalne poti po širši okolici. Leta 1902 so začeli gozdarsko hišo načrtno prezidavati v lovski dvorec za potrebe knežje družine.
Po prvi svetovni vojni je Mašun pripadel Italiji, še naprej pa je ostal v lasti knežje družine Schönburg-Waldenburg. Leta 1919 je lovski dvorec pogorel, a so ga kmalu obnovili in povečali ter prizidali tri stolpiče, ki so stavbi dali podobo utrjenega gradiča. O obnovi priča napisna plošča nad vhodom na nekdanje dvorišče. Pred drugo svetovno vojno je italijanska vojska ob državni meji v bližini dvorca v sklopu gradnje t.i. Alpskega zidu zgradila več vojaških objektov, ki pa jih nikoli niso uporabili v vojne namene. Med drugo svetovno vojno se je življenje na Mašunu ustavilo. (citirano)
Po drugi svetovni vojni je Mašun postal osrednja gozdarska naselbina v tem delu snežniških gozdov. V nekdanji gozdarski hiši so jeseni 2005 odprli informacijsko-izobraževalno središče, imenovano Gozdna hiša Mašun. V njem s fotografijami in filmom prikazujejo življenje medveda, najznamenitejše zveri snežniških gozdov. Uredili so tudi 4 km dolgo krožno gozdno učno pot, na kateri pohodnike na desetih točkah seznanjajo z živalstvom in rastlinstvom gozdov tega območja.

Literatura:
Sapač, Igor: "Grajske stavbe v osrednji Sloveniji - III. Notranjska (Med Idrijo in Snežnikom), Viharnik, Ljubljana, 2006, ISBN 961-6057-54-5
Kontaktni podatki:
/
Spletne povezave:
Mašun (Pavlin.si)
Prireditve:
/
GPS koordinate:
N 45° 37.750' E 14° 22.117'

nazaj

Pogled na ostanke nekdanjega lovskega dvorca s ceste
Gozdarska hiša je bila prvotno 2 x 5 ono enonadstropno poslopje, zgrajeno na pravokotnem tlorisu
Oglati stolpič je bil dozidan leta 1919
Ravno tako okrogli stolpič
Napisna plošča, ki priča o obnovi
Ledenica z zvončnico ob nekdanjem dvorcu, ki je videti kot grajska kapela
Fotografiji lovskega dvorca iz časa med obema svetovnima vojnama; Notranjski muzej Postojna
Mašun na razglednici iz konca 19. stoletja; Notranjski muzej Postojna


nazaj