Maribor (mestni grad)
Marburg

15. stoletje

V prestolnici vzhodne Slovenije, Mariboru, je že vsaj v 12. stoletju znotraj mestnega obzidja stal grad, ki se leta 1145 omenja kot Hus ze Marchburch. Hus pri tem pomeni hišo, grad, medtem ko prvi zlog zloženke Mar ali March pomeni obmejno pokrajino, marko. Prvotni grad, ki ga okvirno locirajo v bližino jugo-zahodnega mestnega vogala pri nekdanjih Koroških vratih, je bil v 16. stoletju tako razvaljen, da v njem ni nihče več prebival (mariborski urbar, 1570). Uporabljali so ga le še za klet in kaščo. Od takrat, ko so ga pozidali, je bil v njem najbrž sedež mariborske deželnoknežje gospoščine, medtem ko je gornji mariborski grad na griču Piramida ohranil le funkcijo deželne utrdbe.
1. aprila leta 1478 je cesar Friderik III. naslovil poveljniku gornjega mariborskega gradu Ulriku Grabnu pismo z naročilom, naj v Mariboru pozida dvorec in veli v ta namen porušiti nekaj hiš. Lokacijo za novo stavbo so izbrali v bližini Graških vrat, kjer sta tedaj stali hiši Gregorja Maura in njegove sestre Marjete, vdove po Urbanu Peku. Kot je ugotovil že E. Fabrici in za njim Curk, je tedaj pozidani grad še vedno ohranjen v jedru današnjega dvorca. Obsegal je podolgovato, enonadstropno poslopje s skoraj dvometrskimi zidovi, skozi katerega je bil narejen dohod v notranje dvorišče - to je ločilo stavbo od mestnega obzidja. V njenem pritličju so še ohranjeni prvotni oboki, ki počivajo na mogočnih kamnitnih kvadratnih slopih.

Deželni knez je dvorec od leta 1497 dalje dajal različnim plemenitašem v najem, pozneje pa v zajem. Turški vpadi v prvi polovici 16. stoletja so botrovali novim pozidavam. V petdesetih letih so pozidali peterokotno bastijo pri Koroških vratih, deželoknežji grad pa so na severovzhodnem vogalu okrepili s podobno, a četverokotno utrdbo. Pri zidavah je sodelovalo več pomembnejših mojstrov. Dela so zaključili leta 1559, leta 1572, ko se grad omenja kot Purckh Marcpurg pa je bil spet potreben popravila (mercklich pawfellig).
20. aprila leta 1590 je za 40.000 fl. prišel grad v posest dvornega kanclerja Schranza pl. Schranzenegga, leta 1620 ga je skupaj z gospoščino kupil Jakob Khiessl s Fužin pri Ljubljani. Poslednji Khiessl, grof Jurij Jernej je grad temeljito prezidal in prav verjetno je, da so tarkat na njegovih vogalih pozidali štirietažne šesterokotne stolpiče. Po smrti Jurija Jerneja je dvorec leta 1657 dedoval njegov adoptivni sin Hans Jakob baron pl. Zwickel, leta 1727 pa je postal njegov lastnik Tirolec Franc J. grof Brandis. V tem obdobju so graščino preuredili v razkošen dvorec. Med leti 1655-1661 so po zgledu cerkvice Sante Case v Loretu pri Anconi zgradili loretansko kapelo, ki se ji je pozneje pridružil oratorij, ob prednji fasadi so postavili stopniščni stolp in uredili galerije na vzhodni ploščadi, obenem pa so graščino tudi notranje prilagodili spremenjenim zahtevam časa. Okoli leta 1670 so uredili viteško dvorano, ki so jo okrasili s plastičnim štukom v italijanski maniri in temperami Lorenca Lauriga. Zadnja perioda preureditvenih del na dvorcu je povezana z družino Brandis. Leta 1717 so dobili vogalni stolpiči razgibane baročne kape, v letih 1747-1749 pa je grof Henrik Adam Franc Brandis odstranil vežno stavbo pred zahodno fasado in jo nadomestil s petosnim stopniščnim rizalitom, v notranjosti bogato opremljenim s plastikami in štukom. Leta 1751 so naposled pozidali še bastijo, leta 1763 pa je Jožef M. Gelber poslikal al fresco osprednje polje na stropu viteške dvorane s prizorom konjeniškega spopada s Turki, domnevno bitko pri Parmi.

Mogočna palača, ki so jo štiri stoletja dograjevali in umetnostno bogatili, je v 19. stoletju utrpela veliko škode. Že vsaj na začetku tega obdobja so porušili tri grajske stolpe, tako da se je ohranil le stolp ob loretanski kapeli, leta 1827 so podrli sosednja Graška mestna vrata, leta 1871 pa so skozi grajsko dvorišče speljali Grajsko ulico in pri tem uničili razgibani in s plastiko okrašeni grajski dvoriščni portal. Kljub temu pa je bil dvorec še v 2. polovici 19. stoletja ena najrazkošneje opremljenih grajskih stavb na naših tleh, o čemer nas pouči nadroben opis tedanje opreme pri Janischu iz leta 1885. Leta 1904 je postal njegov lastnik dr. O. Reiser, po prvi vojni je nekaj časa rabil najrazličnejšim, več ali manj neustreznim namenom, leta 1933 pa ga je od trgovcev Vilka in Berte Berdajs odkupila mestna občina in ga pričela preurejati v muzej. Kot sedež Pokrajinskega muzeja Maribor še vedno služi temu namenu. Na mestnem gradu so že zaključili del obnovitvenih del, nekaj pa jih je še v teku.

Pokrajinski muzej Maribor je dedič zbirk Knezoškofijskega lavantinskega muzeja (1896), Muzejskega društva v Mariboru oz. Museumsverein Marburg (1902) in Zgodovinskega društva za slovensko Štajersko (1903), ki so se v enotno muzejsko zbirko združile leta 1924. Mariborski grad daje streho muzeju od leta 1938 dalje. Po celoviti prenovi muzejske stavbe, ki se je začela leta 2004, je bil leta 2006 odprt prvi del prenovljene stalne razstave, imenovane Začetki.
Zbirke, ki jih razstava Začetki ponuja so: arheološka zbirka, zbirka Knezoškofijskega lavantinskega muzeja, umetnostna zbirka, zbirka Zgodovinskega društva za slovensko Štajersko, etnološka zbirka, Muzej v mariborskem mestnem gradu, Rastoči album, numizmatična zbirka, mariborska zbirka, obrtne zbirke, lekarniška zbirka, zbirka orožja, pohištvena zbirka, zbirka historičnih glasbil, kostumska zbirka in muzej muzejskega društva v Mariboru.

Grad je imel v preteklosti nekaj zanimivih gostov, omenimo samo koncert Franza Liszta v slavnostni dvorani, obisk papeža Pija VI., sprejem Adolfa Hitlerja leta 1941 v slavnostni dvorani. Ta dvorana je nudila v času med obema svetovnima vojnama 11 let streho prvi mariborski kinodvorani.

Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - I. knjiga (Območje Maribora in Ptuja)", Partizanska knjiga in drugi, Ljubljana, 1990, ISBN /
Pokrajinski muzej Maribor
Pokrajinski muzej Maribor - Brošura
Kontaktni podatki:
Pokrajinski muzej Maribor
Grajska ulica 2, 2000 Maribor, Slovenija
Telefon: +386-(0)2 - 228-35-51
Telefax: +386-(0)2 - 252-77-77
Email: info@pmuzej-mb.si
Spletne povezave:
Pokrajinski muzej Maribor
Mariborski grad (burger.si)
Prireditve:
Za seznam prireditev si oglej maribor.si.
GPS koordinate:
N 46° 33.638' E 15° 38.911'

nazaj

Mariborski mestni grad - pogled z jugo-zahodne smeri; levo je vidna loretanska kapela ter spredaj edini ohranjeni stolpič
Pogled na mogočno četverokotno utrdbo
Pogled z vzhodne smeri
Arkadirani hodnik - galerija na vzhodni strani
Znotraj dvorišča so v vzhodni steni vzidani različni nagrobni kamni
Pogled na arkadiran mostič, ki povezuje vzhodni in zahodni trakt
Stopnišče mestnega gradu - zunanjščina
Stopnišče mestnega gradu - notranjščina
Ena izmed mnogih plastik na stopnišču, ki jih delno pripisujejo mariborskemu kiparju Jožefu Straubu
Viteška dvorana, ki predstavlja poleg osrednjega polja na stropu poslikave štirih letnih časov; spredaj je vidna poslikava bitke pri Parmi, delo Jožefa M. Gelberja
Zbirka lončevine, stekla iz daljšega časovnega razpona od časa 3. st. pr.n.š. do konca srednjega veka; desno je viden boben iz 17. stoletja s pomočjo katerega so naznanjali pomembne razglase krajanom
Pogled na del zbirk v muzeju
Stenska poslikava Maribora z obzidjem
Zbirka strelnega orožja
Del numizmatične zbirke, ki obsega novce iz daljšega časovnega razpona
Zbirka oklepov in orožja iz 16. ter 17. stoletja
Turško orožje
Frankovski meč 13. - 14. stoletje
Vodnjak severno ob gradu
Mariborski mestni dvorec na baročni oljni upodobitvi na kateri so še vidna Graška mestna vrata in ostali sedaj porušeni objekti
Carl Mayr, riska mariborskega dvorca iz leta 1866; štajerski deželni arhiv v Gradcu
G. M. Vischer, Mariborski mestni grad z jugo-vzhoda, 1686


nazaj