Maribor (grad)
Marburg

12.stoletje

Ko je koroški grof Bernard iz rodu Spanheim-Ortenburških odšel na križarsko vojno, je okoli leta 1145 določil dediče svojih posesti, med njimi svojega nečaka, štajerskega mejnega grofa Otokarja V., ki mu je volil mariborski grad - hus ze Marpurch. Kot kaže ime, gre za enega najstarejših gradov v deželi, saj beseda Mar ali March pomeni obmejno krajino, marko, medtem ko je slovenska beseda Maribor skovanka iz 19. stoletja. Ko se je Otokar III. mudil leta 1164 v Mariboru, se grad omenja kot castrum. Naprej v 13. in 14. stoletju naletimo na oznake mons castrum (leta 1243), vest oz. veste (leta 1332, 1356, 1359, 1382, 1425) pa tudi haus (1309 in 1331) ali sicz (leta 1363).

Grad je imel v zajemski pogodbi rod deželnoknežjih ministerialcev, ki so se po gradu imenovali Mariborski in med katerimi so izpričani Konrad (leta 1120), Oton (leta 1141), neki drugi Konrad (leta 1171 in okoli 1194) itn. Mariborski vitezi so izumrli leta 1376 in poslej je grad prehajal iz rok v roke. Leta 1379 je postal njegov lastnik Viljem Svibenski, sledila sta mu Haug Devinski in njegov dedič Rudolf iz Wallseeja (leta 1399). Grad tedaj očitno ni bil v najboljšem stanju, saj so ga morali Wallseeji leta 1434 temeljito popraviti. Leta 1456 sta po odločitvi sodišča dobila gospoščino Friderik in Ulrik rabenska, katerih poslednji dedič Andrej je leta 1556 v Mariboru umrl. Grabenski se za grad očitno niso preveč brigali ali pa jim je za večje intervencije primanjkovalo denarja. Leta 1528 je namreč v grad udarila strela, tako da je v celoti pogorel. Šele Hans Stadler, ki je po raznih dednih sporih prevzel utrdbo in poravnal prek 2000 fl. davčnih dolgov, je grad, ki je bil ausgebrunnen, na starih temeljih ponovno pozidal. Leta 1587 so na gradu zagospodovali Welzerji. Za časa njihovega gospodovanja so na njem leta 1605 nastanili vojaške čete; te so ga po ugotovitvah strokovne komisije iz leta 1611 do konca zdemolirale. Leta 1612 ga je kot materino dediščino dobil Gall pl. Racknitz, ki pa je leta 1629 kot protestant zapustil deželo. Sledila sta mu Vid Žiga Herbersteinski in njegov dedič Gottfried Stübich, ki je gospoščino leta 1641 prodal lastniku mariborskega mestnega gradu Juriju grofu Khiesslu. Nadaljnji lastniki so bili Hans J. pl. Zwickel in njegova hči Marija E. grofica Ursin-Rosenberg in leta 1727 grof Brandis. Brandisi so že napol opusteli grad leta 1784 podrli, njegov material pa porabili za obnovo dvorca Betnava.

Iz studenca na gradu naj bi v dolino vodil rov, kateri se je končal v Košakih, en del rova pa naj bi se odcepil in končal v starem protiavionskem zaklonišču v Tomšičevem drevoredu. Vhode v rova naj bi zabetonirali zaradi nevarnosti zasipavanja.

Na gradu oz. na grajskem hribu je leta 1986 ZSV Maribor pričel s sistematičnimi arheološkimi raziskavami grajske lokalitete, ki pa zaradi pomanjkanja financ takrat niso bile zaključene. Arheološke raziskave so se nadaljevale v letih 2010 in 2011, med katerimi so v celoti odkopali temelje in raziskali notranjost gradu.

Besedilo in slike: Aleš Hotko

Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - I. knjiga (Območje Maribora in Ptuja)", Partizanska knjiga in drugi, Ljubljana, 1990, ISBN /
Kontaktni podatki:
Turistično informacijski center Maribor
Partizanska c. 6a
2000 Maribor

Telefon: + 386 (0)2 23 46 611
Fax: + 386 (0)2 23 46 613
Email: tic@maribor.si
http://www.maribor-pohorje.si/

Delovni čas: ponedeljek - petek: 9.00 - 19.00; sobote, nedelje in prazniki: 9.00 - 18.00
Spletne povezave:
Zaključena prva faza izkopavanj na mariborski Piramidi (siol.net)
Na mariborski Piramidi se izrisuje srednjeveški grad
Grad na Piramidi dal ime Mariboru (youtube.com)
NOVA DOGNANJA NA PIRAMIDI – KORENINE MESTA MARIBOR
Se na Piramidi skriva zaklad? (youtube.com)
Majhni predmeti, ki razkrivajo zgodovino Maribora (rtvslo.si)
Najdbe na Piramidi
Prireditve:
/
GPS koordinate:
N 46° 34.106' E 15° 39.137'

nazaj

Skrajni severni del grajskega kompleksa; na tem delu je bil verjetno vhod v grad
Severni del gradu je bil deloma postavljen in celo vklesan v živo skalo
Pogled s severovzhoda proti notranjosti gradu
Ostanki zidov v grajskem jedru
Odkopan opečni obok na zahodni strani, kjer je bil bivanjski trakt
Še en obok, ta je podrt, na zahodni strani
Pogled proti jugu v zahodnem traktu
Jugozahodni stolp(?), katerega stene v kletnih prostorih so debele okoli 2 metra; stolp je kasnejši, morda renesančni
Zunanja južna stena JZ stolpa
Del stopnišča, ohranjen v kletnih prostorih jugozahodnega stolpa
Jugovzhodni del gradu, najstareši del; vidna je značilna romanska zidava sten, ki so znotraj zapolnjene z gruščem
Romanska zidava v jugovzhodnem delu
Pogled proti severu s skrajnega južnega dela kompleksa; na desni strani pod lesenim odrom se nahaja južna cisterna
Južna cisterna oz. njen obodni zid, ena izmed dveh najdenih na območju gradu; obe cisterni sta na področju (verjetno) notranjega grajskega dvorišča v vzhodnem delu kompleksa
Druga cisterna (severna), ki je bila s prvo cisterno povezana, obe skupaj sta zadostovali za približno 32m3 vode
Zahodni, bivanjski trakt kot je viden z notranjega dvorišča na vzhodu
Skrajni južni del gradu
Pogled iz juga proti zahodnemu bivanjskemu traktu
Grajski grič (Piramida), na katerem je nekoč stal grad Maribor; na griču je sedaj kapelica, ki s samim gradom (razen lokacije) nima nobene povezave
Med najdbami je bilo veliko lončenih izdelkov
Na gradu sta bili najdeni tudi koščeni igralni kocki (ena je v obliki kvadra) in koščen žeton
Maketa grajskih temeljev - sever je na levi strani
Pečatnik Ulrika III. Mariborskega, najden med raziskavami na notranjem dvorišču; pečatnik je razlomljen, saj je bil lastniški in uporabljan kot osebna identifikacija ljudi, zato so jih po smrti uničili; prikaz grba je obrobljen z napisom »S(iggilum) UL(richi d'Ma)RCHBURCH«
Med arheološkimi raziskavami je bilo odkritih tudi nekaj kamnoseških znamenj (foto: Mateja Ravnik)
Poznogotska konzola, odkrita med izkopavanji, na njej prav tako kamnoseško znamenje (foto: Mateja Ravnik)
G.M.Vischer, grad Gornji Maribor, bakrorez, Topographia Ducatus Stiriae, ok. leta 1681
G.M.Vischer, mesto Maribor z gradom, bakrorez, Topographia Ducatus Stiriae, ok. leta 1681
G.M.Vischer, mestni grad Maribor, v ozadnju gornji Maribor, bakrorez, Topographia Ducatus Stiriae, ok. leta 1681


nazaj