Lušperk (Loški grad)
Luschberg

13. stoletje

S tega gradu izvira vitez Henrik Lušperški, ki je bil leta 1279 priča, ko je marenberški samostan kupil od Ulrika Mariborskega nekaj posestev. Leta 1305 sta Konrad Mariborski in njegova žena Pendit - Benedikta prodala svoj delež utrdbe Lušperk - Lusperchc vitezovemu stričniku Gotfridu Mariborskemu. Gotfridovi nasledniki so jo ohranili do leta 1376, nakar jo je krška škofija vzela nazaj. Bila je potemtakem krški fevd - grad je stal na ozemlju krškega zemljiškega kompleksa, ki ga je Hema Breže-Selška poklonila benediktinkam v Krki. Leta 1430, ko se je krški škof Ernest Awer mudil v svojem vitanjskem gradu, nastopa kot priča v neki listini njegov lušperški oskrbnik Nikolaj Lewpacher - Purgraff und Amtmann zu Lusperg. Leta 1433 se utrdba navaja kot vest Lusperch. V urbarju krške škofije, ki ga hrani Štajerski deželni arhiv v Gradcu, se leta 1502 utrdba že omenja kot opustela - der purkstal. Nazadnje se omenja grad v konjiški krstni knjigi 17. februarja 1611: sub Arce Lushperk.

Sama lokacija gradu je le temu onemogočala kakšno večjo pomembnost. Stoji na strmem griču v kraju Loška gora pri Zrečah. Dostop do gradu je po strmi pešpoti iz Loške gore. Začetek poti je označen, zato večjih težav pri iskanju nebi smeli imeti. Paziti moramo le, da ne sledimo poti ob potoku ampak po nekaj metrih od ceste zavijemo levo strmo v hrib. Pešpot vodi mimo pašnikov in ni odveč biti pozoren, da nas ne preseneti kakšna štirinožna družba.

Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Med Prekmurjem in porečjem Dravinje", Založba Park, Ljubljana, 1991, ISBN /
Kontaktni podatki:
LTO Rogla - Zreče, GIZ
Cesta na Roglo 11j
3214 Zreče, SLO

Tel: + 386 (0) 3 759 04 70
e-mail: tic.zrece.lto@siol.net
Spletne povezave:
Grad Lušperk v Zrečah (destinacija-rogla.si)
Grad Lušperk v registru nepremične kulturne dediščine
Pohodniška krožna pot PP5 Golek - grad Lušperk (terme-zrece.eu)
Prireditve:
/
GPS koordinate:
N 46° 23.498' E 15° 22.170'

nazaj

Pri pogled na grad Lušperk nam razkriva ostanke poligonalnega obzidja, debeline ok. 110 cm, ki je obkrožalo grajsko jedro in je ohranjeno skoraj v celoti in ponekod sega še do višine 6 metrov
Ena izmed dveh trapezastih predrtin, ki sta nekdaj ribili za vhoda; ta je v severovzhodnem zidu
Vhod v severovzhodnem zidu; krit je s preklado iz kamnitih plošč, obdajajo ga pa luknje, ki so verjetno služile za pritrditev kakega lesenega stopnišča
Severovzhodno obzidje iz notranjosti, pogled proti JV
Pogled proti SZ
Celotno SV zid z notranje smeri, pogled proti JV
Detajl zidave zunanjega obzidja; zidano je iz grobih, horizontalno položenih lomljencev iz pohorskih prakamenin
Približno 2 metra pod vrhom se zid na notranji strani stanjša za približno 20 cm, tako da je tu vidna polica, na katero so se naslanjali oporni tramovi lesenih obrambnih hodnikov; na nekaterih mestih (kot je vidno na fotografiji) pa so police prekinjene z ožjimi pasovi, kjer sega zid v svoji normalni debelini do vrha
Področje grajskega jedra v notranjosti obzidja; grajsko jedro je povsem razvaljeno in ni nobenih sledov o poteku zidovja
SV vhod v grajski kompleks z notranje strani
Ostanki obzidja na severozahodni strani, kjer je druga trapezna odprtina - vhod v grajski kompleks
Vhod v grajski kompleks na SZ strani obzidja z notranje strani
Tramovnice nad SZ vhodom
Zahodno in jugozahodno obzidje iz notranjosti, pogled proti jugu
Jugozahodni del obzidja s tramovnicami (notranjost)
Jugovzhodni del obzidja
Pogled proti jugu
Zunanji vzhodni vogal
Zahodni del obzidja z zunanje strani
Severozahodni vhod iz zunanje strani
SZ del obzidja, kot je vidno na zunanji strani
Obrambni jarek oz. njegovi ostanki na severni strani kompleksa
Severovzhodni zid v celoti, kot ga vidimo s severne strani
Še ena izmed predrtin v SV zidu, nekaj metrov niže od vhoda; po izgledu je samo sesut zid, vendar jo obkrožajo tramovnice - pomen je neznan in tudi Stopar ne opisuje te odprtine
Informativna tabla, kjer izvemo nekaj informacij o gradu; nahaja se ob začetku poti na grad
Grajski hrib v naselju Loška gora


nazaj