S tega gradu izvira vitez Henrik Lušperški, ki je bil leta 1279 priča, ko je marenberški samostan kupil od Ulrika Mariborskega nekaj
posestev. Leta 1305 sta Konrad Mariborski in njegova žena Pendit - Benedikta prodala svoj delež utrdbe Lušperk - Lusperchc vitezovemu
stričniku Gotfridu Mariborskemu. Gotfridovi nasledniki so jo ohranili do leta 1376, nakar jo je krška škofija vzela nazaj. Bila je
potemtakem krški fevd - grad je stal na ozemlju krškega zemljiškega kompleksa, ki ga je Hema Breže-Selška poklonila benediktinkam v Krki.
Leta 1430, ko se je krški škof Ernest Awer mudil v svojem vitanjskem gradu, nastopa kot priča v neki listini
njegov lušperški oskrbnik Nikolaj Lewpacher - Purgraff und Amtmann zu Lusperg. Leta 1433 se utrdba navaja kot vest Lusperch.
V urbarju krške škofije, ki ga hrani Štajerski deželni arhiv v Gradcu, se leta 1502 utrdba že omenja kot opustela - der purkstal.
Nazadnje se omenja grad v konjiški krstni knjigi 17. februarja 1611: sub Arce Lushperk.
Sama lokacija gradu je le temu onemogočala kakšno večjo pomembnost. Stoji na strmem griču v kraju Loška gora pri Zrečah. Dostop do gradu
je po strmi pešpoti iz Loške gore. Začetek poti je označen, zato večjih težav pri iskanju nebi smeli imeti. Paziti moramo le,
da ne sledimo poti ob potoku ampak po nekaj metrih od ceste zavijemo levo strmo v hrib. Pešpot vodi mimo pašnikov in ni odveč biti
pozoren, da nas ne preseneti kakšna štirinožna družba.
|
Literatura: |
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Med Prekmurjem in porečjem Dravinje", Založba Park, Ljubljana, 1991, ISBN /
|
Kontaktni podatki: |
LTO Rogla - Zreče, GIZ
Cesta na Roglo 11j
3214 Zreče, SLO
Tel: + 386 (0) 3 759 04 70
e-mail: tic.zrece.lto@siol.net
|
nazaj
|
|
Ena izmed dveh trapezastih predrtin, ki sta nekdaj
ribili za vhoda; ta je v severovzhodnem zidu
|
|
Vhod v severovzhodnem zidu; krit je s preklado iz kamnitih plošč,
obdajajo ga pa luknje, ki so verjetno služile za pritrditev kakega lesenega stopnišča
|
|
|
|
Severovzhodno obzidje iz notranjosti, pogled proti JV
|
|
Pogled proti SZ
|
|
Celotno SV zid z notranje smeri, pogled proti JV
|
|
Detajl zidave zunanjega obzidja; zidano je iz grobih, horizontalno
položenih lomljencev iz pohorskih prakamenin
|
|
Približno 2 metra pod vrhom se zid na notranji strani stanjša za približno 20 cm,
tako da je tu vidna polica, na katero so se naslanjali oporni tramovi lesenih obrambnih hodnikov; na nekaterih mestih
(kot je vidno na fotografiji) pa so police prekinjene z ožjimi pasovi, kjer sega zid v svoji normalni debelini do vrha
|
|
Področje grajskega jedra v notranjosti obzidja; grajsko jedro je povsem razvaljeno
in ni nobenih sledov o poteku zidovja
|
|
|
|
SV vhod v grajski kompleks z notranje strani
|
|
Ostanki obzidja na severozahodni strani, kjer je druga trapezna
odprtina - vhod v grajski kompleks
|
|
Vhod v grajski kompleks na SZ strani obzidja z notranje strani
|
|
Tramovnice nad SZ vhodom
|
|
Zahodno in jugozahodno obzidje iz notranjosti,
pogled proti jugu
|
|
|
|
Jugozahodni del obzidja s tramovnicami (notranjost)
|
|
Jugovzhodni del obzidja
|
|
Pogled proti jugu
|
|
Zunanji vzhodni vogal
|
|
|
|
Zahodni del obzidja z zunanje strani
|
|
|
|
Severozahodni vhod iz zunanje strani
|
|
SZ del obzidja, kot je vidno na zunanji strani
|
|
Obrambni jarek oz. njegovi ostanki na severni strani kompleksa
|
|
|
|
Severovzhodni zid v celoti, kot ga vidimo
s severne strani
|
|
Še ena izmed predrtin v SV zidu, nekaj metrov niže od vhoda;
po izgledu je samo sesut zid, vendar jo obkrožajo tramovnice - pomen je neznan in tudi Stopar ne opisuje te odprtine
|
|
|
|
Informativna tabla, kjer izvemo nekaj informacij o gradu; nahaja se ob
začetku poti na grad
|
|
Grajski hrib v naselju Loška gora
|
|