S tega gradu izvira vitez Henrik Lušperški, ki je bil leta 1279 priča, ko je marenberški samostan kupil od Ulrika Mariborskega nekaj posestev. Leta 1305 sta Konrad Mariborski in njegova žena Pendit - Benedikta prodala svoj delež utrdbe Lušperk - Lusperchc vitezovemu stričniku Gotfridu Mariborskemu. Gotfridovi nasledniki so jo ohranili do leta 1376, nakar jo je krška škofija vzela nazaj. Bila je potemtakem krški fevd - grad je stal na ozemlju krškega zemljiškega kompleksa, ki ga je Hema Breže-Selška poklonila benediktinkam v Krki. Leta 1430, ko se je krški škof Ernest Awer mudil v svojem vitanjskem gradu, nastopa kot priča v neki listini njegov lušperški oskrbnik Nikolaj Lewpacher - Purgraff und Amtmann zu Lusperg. Leta 1433 se utrdba navaja kot vest Lusperch. V urbarju krške škofije, ki ga hrani Štajerski deželni arhiv v Gradcu, se leta 1502 utrdba že omenja kot opustela - der purkstal. Nazadnje se omenja grad v konjiški krstni knjigi 17. februarja 1611: sub Arce Lushperk.

Sama lokacija gradu je le temu onemogočala kakšno večjo pomembnost. Stoji na strmem griču v kraju Loška gora pri Zrečah. Dostop do gradu je po strmi pešpoti iz Loške gore. Začetek poti je označen, zato večjih težav pri iskanju nebi smeli imeti. Paziti moramo le, da ne sledimo poti ob potoku ampak po nekaj metrih od ceste zavijemo levo strmo v hrib. Pešpot vodi mimo pašnikov in ni odveč biti pozoren, da nas ne preseneti kakšna štirinožna družba.