Lindek (grad)
Lindeck

13. stoletje

Grad se omenja leta 1264 kot Lindecke, leta 1333 kot castrum Lindekk, leta 1335 kot Lindek, leta 143 kot Lyndekg in leta 1441 kot haus Lindegk. Ime je povzeto po lipi, nem. die Linde, ki jo srečamo stilizirano tudi v lindeškem grbu. Lindeški vitezi nastopajo od leta 1258 dalje in jih srečujemo na gradu vse do srede 16. stoletja. Omenjajo se: 1293 - Albert Lindeški, 1296 - Merclin Lindeški, 1307 in 1317 Wülfing, 1329 Örtlein in Wülfing, 1363 - brata Henrik in Ortolf, 1367 - Marchel, 1378 - Friedl itn. Kapela na gradu se omenja za časa Eberharda iz Hauensteina (1376-1402?). Leta 1404 dobi grad v zajem Friderik Lindeški, leta 1412 njegov sin Hans in leta 1467 njegov sin Ludvik. Leta 1542 je bila gospoščina v lasti dedičev Jörga Lindeškega. Posest se je v 16. stoletju načela drobiti. Leta 1580 že ni bila več v rokah Lindeških, ampak jo je posedoval Hans Seidl, ki so mu sledili njegovi dediči. Poslednjič se Lindeški gospodje omenjajo na začetku 17. stoletja, sledijo pa lastniki: 1613-1621 - Katarina Strassberger, nato njen sin Adam Seifried, Johan Strassberger, leta 1720 pa preide posest v neplemiške roke. Jožefa Katarina Elizabeta roj. baronica Teuffenbach je prodala gradič Lindek Janezu Jerebu, ki ga je posedoval do leta 1730. Sledijo lastniki Marija Ana in Johan pl. Conti, 1792-1875 Ferdinand Verstovšek, leta 1876, ko je bil grad že v razvalinah pa je bil v kmečkih rokah.
Zadnji je na gradu do leta 1758 prebival Franc Wolf.

Cesta, ki se odcepi od magistralne ceste in vodi desno mimo kamnoloma strmo v hrib, nas po južnem pobočju Stenice pripelje v neposredno bližino gradu, do Grajskega hriba. Do samega grajskega jedra je potrebnih le nekaj minut hoje. Včasih je pravo pot do grajskih razvalin kar težko najti, zato so smernice domačinov vedno še kako dobrodošle.

Zanimivosti:
Grad Lindek v svoji pesmi omenja tudi pesnik Jurij Vodovnik.
Na severnem zidu obodnega jedra je vzidana spominska plošča, posvečena hudim bojem XIV. divizije dne 16.februarja 1944 z nemškimi silami.

Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Spodnja Savinjska dolina", Založba Park, Ljubljana, 1992, ISBN /
Stopar, Ivan, Dr.: "Razvoj srednjeveške grajske arhitekture na slovenskem štajerskem", Slovenska matica Ljubljana, 1977
Kontaktni podatki:
/
Spletne povezave:
Stran o Lindeku - Matjaž Založnik
Občina Vojnik - Frankolovo
Prireditve:
/
GPS koordinate:
N 46° 21.154' E 15° 19.506'

nazaj

Grad Lindek na Grajskem hribu (695m) , pogled nanj se nam odpre že od daleč
Pogled z gradu proti Spodnji Savinjski dolini (Frankolovo, Vojnik, Celje)
Pogled severo-vzhodno s stolpa
Štirietažni stolp, ki je prizidan k palasu na jugo-vzhodni strani
Vzidan kamen-miljnik, ki je na rimski cesti označeval milje (razstava rimska cesta v Bistriškem gradu)
Razvaljena južna stena grajskega jedra
Grajsko jedro, vzhodna stena
Severna stena grajskega jedra
Severna stena grajskega jedra s severa, vidna je spominska plošča
Stolpič v jugozahodnem delu platoja, ki je oprt z opornikom, ki je viden na naslednji sliki
Obzidni oklep, nepravilne preterokotne oblike, ki je prislonjen k severni stranici grajskega jedra
Zidovje, ki pelje od od stolpa proti jugo-vzhodu
Verjetno ostanki temeljev nekdanje podolgovate gospodarske stavbe
Ostanki tankega renesančnega obzidja
Renesančno obzidje
V nadstropju stolpa ohranjeni ostanki nekdanje obokane kapele
Izrazito vidna naslonjena zidava k južnemu stolpu
Renesančna polkrožna bastija na jugo-vzhodni strani, ki je vpeta v sistem renesančnih fortifikacij
Grad Lindek pozimi; avtor posnetka je Matjaž Založnik


nazaj